ponòr -ôra m (ȍ ó)
odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: voda je odtekla po skritih ponorih / ponor reke
♦ elektr. kraj, prostor v polju, kamor se stekajo silnice; geogr. večja vodoravna jama, v katero teče ponikalnica
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost