Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Samostojni izpis sestavka

svečeník -a m (í)
kdor opravlja obrede, molitve v čast bogu, bogovom: svečenik polaga dar na oltar; staroegiptovski svečeniki / veliki svečenik; pren., ekspr. svečenik nove ideologije
// star. duhovnik: ponosna je bila na sina svečenika
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo logo facebook logo x logo link