Frazemi s sestavino bìk
bôsti se z bíkom ekspr.; pren., tudi z zanikanim velel. ne bodi se | |
| Pomen |
| |
| nasprotovati človeku, ki ima večjo veljavo, moč; prepirati se s trmastim človekom | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | »Pusti ga, pusti ga!« je vlekel Andreja Janez k sebi. »Ali se boš z bikom bodel? Miha mi je pisal toliko, da dobi on vsak dan meso na mizo.« (F. Detela, Tujski promet, NB) |
| Na hlevnih durih pa je bila s črnim ogljem surovo narisana človeška roka, tako da ni nihče dvomil, kdo je konja ukradel, temveč so tatovje še sami pobotnico pustili. »On se je šel z bikom bost,« rekli so kmetje, rekli so gospoda v okolici in imeli so tem večji strah pred rokovnjači. (J. Jurčič in J. Kersnik, Rokovnjači, NB) |
| »Doma hodi bos do kolena, tu pa se ščeperi, kakor bi kupoval vso Ljubljano!« »Glejte no, z bikom bi se rad ból!« so se gostje smejali hudemu krojaču. »O, kar daj se, Šivec, saj bomo radi gledali!« (I. Zorec, Stiški tlačan, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem bosti se z bikom, ki se pogosto uporablja z zanikanim velelnikom kot svarilo, temelji na življenjski izkušnji, da se človek ne more fizično kosati z močnim bikom. To poklicno delajo bikoborci v državah, kjer so bikoborbe še v veljavi, npr. v Španiji. Omenjeno življenjsko izkušnjo ponazarjata naslednja zgleda: Enkrat se je Adam preveč vina nacedil, kar ga je tako vnelo in ojunačilo, da se je šel z bikom bost. Bik je bil že takrat hudoben debeloglavec, pa je Adama nasadil na roge in mu izdrl rebro. (J. Trdina, Vinska modrost, NB) | Eden od lovcev, 54-letni C. O. iz okolice Kočevja, se je odpravil do bližnjega travnika, kjer ga je zaskočil bik, ki je ušel z ograjenega pašnika. Lovca je podrl po tleh, nesrečnežu je priskočil na pomoč 45-letni lovski tovariš M. Ž. iz Kočevja in doživel podobno usodo, nato pa je še 54-letni okoličan J. Š. boleče spoznal, da se z golimi rokami ne gre z bikom bosti. (Delo, 25. okt. 2001, NB) | Izraz bosti se z bikom se preneseno uporablja za izražanje tega, da imamo opravka s človekom z večjo veljavo in močjo ali trmo ali za svarilo pred takim opravkom. |
glédati kot bìk v nôva vráta ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo neumno ali začudeno | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Rek pravi, da potrpljenje železna vrata prebije, pravimo, da kdo gleda kot bik v nova vrata, da je pred vrati zima ali da kdo trka na vrata našega srca. (Google, www.mizarstvo-in.frili.si/…) |
| Od začudenja so se mu povečale oči, ko je videl gospodarja že pokonci. »Napravi se, napravi, ne pa da zijaš kakor bik v nova vrata,« ga je nahrulil Potokar. (K. Grabeljšek, V novi svet, 1950, 188) |
| Ker pa sem še vedno zijal kot bik v nova vrata, je zopet spregovoril: – No kaj, sta se z Marjanom razšla? – Le kako mu more v takem razpoloženju priti na … (Google, www.ljudmila.org/siqrd/KeKe/…) |
| Nihče ga ni vzel za svojega. Preprosti starejši vaščani so buljili vanj kot bik v nova vrata. (Google, www.eivie.com/slo/… – 8 May 2005) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem gledati kot bik v nova vrata ima pogostejšo različico gledati kot tele v nova vrata. Kot primerjalna sestavina se pri nas in v drugih jezikih pojavlja tudi krava. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | to stare blankly at sth. |
| bolg. | gledam kato tele pred šarena vrata |
| | gledam kato krava v paraklis |
| it. | fare tanto d'occhi |
| nem. | dastehen wie der Ochs/die Kuh vorm neuen Tor/vorm Scheunentor/vorm Berg |
| | dastehen wie der Ochs vorm Berg |
glédati kot zabóden bìk, gl. kot zaboden bik.
kot zabóden bìk ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo neumno ali začudeno | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Žejna Micka je prišla in na mah osvojila je ta prvega, ta drugi je zagnal strašen vik in krik in ko sta šla, je gledal kot zaboden bik. (Google, www.akordi.eu/...) |
| Pokadilo se je kakor iz peklenskega žrela in svinčenka šla mu je ravno skozi levo roko ter se potem zarila v leseni strop. Naš kornet je zarjul kot zaboden vol in na obrazu se mu je prikazala cela mavrica od vseh bolečin. (I. Tavčar, Janez Sonce, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. gledati kot bik v nova vrata. |
močán kot bìk ekspr.; primera, v povedni rabi | |
| Pomen |
| |
| zelo močen | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Močan je kot bik! Ali naj takrat, kadar ga hudič zajaše, nosi kamenje v hrib? (Ciril Kosmač, Kovač in hudič, NB) |
| Med najinim drugim pogovorom me je vprašal, zakaj Shaquille OʼNeal prevladuje pod koši. Sam sem prepričan, da posebne tehnike nima, je pa močan kot bik in mu tekmeci zato niso kos. No, Thomas je poudaril srčnost, ki žari iz OʼNealove igre. (Delo, 23. jul. 2001, NB) |
| Komandir Polajnar pa se je popraskal za ušesi, rekoč: »Kako se ne bi, če pa vidim, da je močen kot bik in želi oditi nekam na varno.« (M. Hace, Partizanske slike, 1951, 209) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera močan kot bik temelji na biku kot veliki in močni živali, ki se udejanja tudi v metafori bik ‘zelo močan in orjaški moški’. Podobno bi lahko rekli za sopomenske primere, v katerih so kot sestavine poimenovanja drugih velikih in močnih živali. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | bolg. | jak kato bik |
| | silen kato bik |
| češ. | být silný jak býk |
| hr., srb. | jak kao bik |
| it. | forte come un toro |
| mak. | jak kako bik |
| | jak kako bivol |
| pol. | być silny jak byk |
| rus. | byt’ silnyj kak byk |
| slš. | silný ako býk |
| | mocný ako býk |
| ukr. | syl’nyj jak byk |
| | dužyj jak byk |
| | syl’nyj jak bujvol |
| | sil’nyj jak bugaj |
ne bôdi se z bíkom, gl. bosti se z bikom.
rjovéti kot bìk ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| močno rjoveti | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | In zemlja je rjovela kot bik. Tedaj je Enlil, gospodar vetrov, poslal poplavo, da bi utopil kričanje in hrup. (Delo, 20. dec. 2004, NB) |
| Bilo mu je, ko so mu razvezali noge, da je lahko hodil, bilo mu je, da bi tam sredi ravnice zarjul v nebo, v tisto nebo, kjer takrat ni videl nikogar, zarjul bi kot bik, želel si je zakričati tako močno, zarjuti iz takih globin, da bi odmevalo do nebes, da bi Bog sam tam zgoraj, v Deželi Brez Zla, sedeč v apyki, slišal, kaj se tu spodaj dogaja … (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | it. | urlare come un ossesso |
| | urlare come un indemoniato |
zagrábiti bíka za róge, gl. zgrabiti bika za roge.
zgrábiti bíka za róge ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Vedno sem snemal ali režiral v gledališču po naročilu. Ponudili so mi zgodbo, komedijo, jaz pa sem bodisi zgrabil bika za roge ali pa mi že na začetku ni ležala in sem raje pobegnil od nje. (Delo, 9. junij 2001, NB) |
| Tudi sam se je srečal s Stojanovičem in bil priča njegovemu navdušenju, da so se v Tolminu vendarle spametovali in sklenili zagrabiti »igralniškega bika za roge«. Družba, ki se tega loteva, pa ima pred seboj zahtevno nalogo. (Delo, 26. jun. 2002, NB) |
| Tovariši in tovarišice, z našim petletnim načrtom smo tako rekoč zgrabili bika za roge in prav nič ne dvomimo, da bo zmaga na naši strani in da bodo rezultati tega našega napora ustrezali veličini tega napora. (E. Kardelj, Problemi naše socialistične graditve I, 1956, 86) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem zgrabiti bika za roge z različico zagrabiti bíka za róge je vseevropski, zato ni mogoče zanesljivo določiti izhodiščnega jezika. Ruski frazeologi npr. kot možno izhodišče navajajo fr. prendre le taureau par les cornes, kot čas nastanka pa ne prej kot v srednjem veku (gl. SRF3, 75). |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | to take the bull by the horns |
| fr. | prendre le taureau par les cornes |
| | bailler le chat par les pattes |
| hr. | šćepati, bika za rogove |
| | uhvatiti bika za rogove |
| it. | prendere il toro per le corna |
| nem. | den Stier bei (an) den Hörnern packen |
| pol. | chwycić byka za rogi |
| | wziąć byka za rogi |
| rus. | brat‘ byka za roga |
| | vzjat‘ byka za roga |
zijáti, kot bìk v nôva vráta, gl. gledati kot bik v nova vrata. KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 12. 2024.
Dostopnost