bòb iz krópa pobírati star.; pren., tudi z iti pobirat
| Pomen | ||
| opravljati nevarna dela, od katerih imajo koristi drugi | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Bob iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv. (Plet. I, 36) | |
| »Kaj meniš, da škric zastonj piše?« »Naj piše, kar hoče, z gosjim repom; pa veruj mi, Blaž, če rokovnjači zvedo, da si ti prvi šel bob iz kropa pobirat, pisali ti bodo tudi, pa ne z gosjim repom, ampak s poleni na hrbet, da bo črn in se bodo žive klobase delale po njem.« »Ti si taka baba kakor naš France, ki se je danes zdela ustrašil.« (J. Jurčič in J. Kersnik, Rokovnjači, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bob iz kropa pobirati z namenilniško različico iti bob iz kropa pobirat temelji na dejstvu, da je pobirati kaj iz kropa nevarno, saj se lahko pri tem poparimo. Pobiranje boba iz kropa je postalo prispodoba za nevarno opravilo, ki ga opravljamo za druge. Iz prvega navedka je razvidno, da frazem Pleteršnik navaja po Ljubljanskem Zvonu. Razlaga jo z nemško sopomenko, ki ji ustreza slovenska hoditi po kostanj v žerjavico. Namenilniška različica je iz Jurčičevih in Kersnikovih Rokovnjačev. | ||
bòb ob sténo metáti ekspr.; pren., tudi kot primera, v steno
| Pomen | ||
| opravljati nekoristno delo, zaman se truditi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko da bi metala bob ob steno. Komaj takrat, ko sem spoznala tebe in sem mu pisala, zato da bi se zavedel, da izgublja čas, se je streznil. (B. Pahor, Onkraj pekla so ljudje, 1958, 493) | |
| Saj vem, da mečem bob ob steno … (L. Prenner, Trojica, 1929, 54) | ||
| Nič! Kot bi metal bob ob steno. (Tomažič – Košutić S., Z naših njiv, 1944, 252) | ||
| Al njemu [= p. Jerihu] se vklanjati in prilizovati, je prazno slamo mlatiti ali bob v steno metati. (V. Zarnik, Originali iz domačega življenja, Novice 1862, 429) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem bob ob steno metati je nastal po predstavi o nesmiselnem metanju boba ob (v) steno. Z izpustom glagola metati se je v povedni rabi razvil nov pomen ‘biti brez uspeha, zaman’ v frazemu kaj (vse) je (kot) bob ob steno (v steno). Sestavina v steno je v rabi pri starejših pisateljih, zlasti klasikih. Frazem je že v starejših slovarjih, npr. v Cigaletovem, Pleteršnikovem, Glonarjevem. Cigale, II, 1897, pri iztočnici Wind nem. in den Wind reden, sagen razlaga s sln. bob v steno metati, v veter, v burjo govoriti. Enaka predstava, tj. o nekoristnem metanju česa ob steno, kot v slovenskem je v poljskem jeziku, v katerem je v ustreznem frazemu namesto sestavine bob sestavina grah (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | donner un coup d’épée dans l’eau |
| hr., srb. | govoriti u tutanj | |
| govoriti (reći, lajati) u vjetar | ||
| nem. | in den Wind sprechen/reden | |
| etwas ist den Mäusen gepfiffen | ||
| pol. | rzucać grochem o ścianę | |
bòb v sténo metáti, gl. bob ob steno metati.
íti bòb iz krópa pobírat, gl. bob iz kropa pobirati.
kàj je [kot] bòb ob sténo ekspr.; pren., primera, tudi v sténo
| Pomen | ||
| kaj je brez uspeha, zaman | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Še posebej ga je prosila, da bi ji dal pismo nazaj, da se ne izgubi, a Domen je odgovarjal: »Meni ga je treba!« in vse prošnje materine so bile bob ob steno. (J. Jurčič, Domen, SG 1864, 205) | |
| Priporočila, da je treba prilagoditi vožnjo prometnim oziroma vremenskim razmeram, ki pogosto slabo vplivajo na zbranost za volanom, so kot bob ob steno. (Delo, 11. jul. 2000, NB) | ||
| Kopitar jo je miril, kakor je vedel in znal, ali njegove besede so bile bob ob steno. (F. Maselj-Podlimbarski, Gorski potoki, NB) | ||
| Izključeni so bili vsi telefoni. Vse zahteve po letalu, s katerim se je hotel pri priči vrniti v Moskvo, so bile kot bob ob steno. (Delo, 17. avg. 2001, NB) | ||
| Oče bi me bil prav lahko dal v šole. Sam sem silil, drugi so ga silili, a vse je bilo bob ob steno. Bil je trmast in zelo starokopiten mož. (C. Kosmač, Pot v Tolmin, NB) | ||
| Lovrek je uvidel, da bi bili njegovi ugovori bob v steno, zato je rajši umolknil. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| A kaj? Vsi ugovori očetovi so bili bob v steno. (F. Erjavec, Avguštin Ocepek, SG VI. (1860), 21) | ||
| Jože in mati sta jo pogovarjala, tolažila in za božjo voljo prosila, da naj ne dela s svojim obupom ločitve tako grozno težke. Vse besede so bile bob v steno. (J. Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, NB) | ||
| Navaja gospo Pogačar, ki je v članku (23. 3.) grozila poslancem z naslednjimi volitvami. Gospod Grbec pravi, da je to bob v steno. (Delo, 10. apr. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bob ob steno metati. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | etwas ist den Mäusen gepfiffen |
kàj je [kot] bòb v sténo, gl. kaj je [kot] bob ob steno.
rêči bôbu bòb ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| opisati stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepševanja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V tej luči se kaže vstop Slovenije v Nato kot absolutna nujnost. In če vlada in politične stranke nameravajo odločilno povečati učinkovitost kampanje v prid temu vstopu, je nujno, da slovenski javnosti natočijo čistega vina in porečejo bobu bob: res je, prav zaradi zgodovinskih izkušenj z našimi sosedi se moramo zavarovati. (Delo, 13. apr. 2002, NB) | |
| Kako bi bilo – recimo bobu kumara in popu … pa pustimo popa, naj iščejo novo besedo zanj pravoslavni, za nas je glavno, da opravimo z bobom! Nikoli več ne bomo rekli bobu bob, te zaostalosti je konec! (M. Mikeln, Inventura 65, 1966, 35) | ||
| »Nič nemogoče,« ga je zavrnil komisar. »Recimo bobu bob in nič drugega! Vsak tepec vidi, da so nas čakali.« (Janez Govc, Problemi 1962/63, št. 7, 617–618) | ||
| In potem oni ne pravijo bobu bob in popu pop … (A. Debeljak – Barbusse, Ogenj, 1921, 114) | ||
| »Kaj to,« je ta odbil. »Tako je! Reci bobu bob in zobu zob! Tudi tvojega trpljenja bo konec, Dušan, kar veruj, pa ti bo za polovico lažje. (M. Šnuderl, Od polnoči do polnoči, 1947, 232) | ||
| Tisto o previdnosti, ki je mati modrosti, ki pa …, ali o novi metli, ki bolje pometa, toda …, ipd. smo bržkone prejeli od severnih sosedov, čeprav sta doma tudi v Italiji in Španiji, imamo pa Slovenci tudi prav domače izvirne. Še pred vojno je bilo, recimo, slišati, da »Reci bobu bob, a popu pop, toda potem se pa za vsak primer skrij.« (Delo, 27. mar. 2000, NB) | ||
| Ne razumem, zakaj novinarji in drugi, ki ta škandal komentirajo, ne rečejo bobu bob in popu pop, ampak se kot neke previdne mačke na daleč ogibajo sklede z vročo kašo, v kateri sta nekdanje ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ) in vlada, ter iščejo, recimo, hladno sirotko, v kateri naj bi bil oziroma je Matjaž Rogelj. (Delo, 9. mar. 2001, NB) | ||
| Zakaj že na začetku športnega poročila govoriti o beli točki in možeh v črnem. Recimo bobu bob in golu gol, šele pozneje, ko res nastopi nevarnost ponavljanja, posezimo po sopomenkah. (Delo, 23. feb. 2001, NB) | ||
| Drugi se čudi, da se ukvarjam z evfemizmi, potem ko sem mesec dni prej ironiziral rek Reci bobu bob in popu pop. (»Res pa je ta rek nevaren, kajti če ga boste kaj preveč poudarjali, nikar ne pozabite, da so nekoč nekomu ‘gosli razbili na glavi …, ker je sviral resnico,’ kakor je že pred leti sporočil Župančič v pismu batjuški Murnu …«). (Delo, 5. junij 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem reči bobu bob je verjetno nastal iz rimanega reka reči bobu bob, a popu pop, ki je tudi v hrvaškem in srbskem jeziku. Sestavina bob je tu prispodoba za kako stvar sploh in je očitno izvirna v omenjenih jezikih, saj je v pomensko ustreznih frazemih v drugih evropskih jezikih ne najdemo. Izhaja pa verjetno iz nekdanje večje uporabe v prehrani (prim. sestavine kaša, kruh, ričet v frazemih). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to call a spade a spade |
| hr., srb. | reći bobu bob [a popu pop] | |
| kazati bobu bob [a popu pop] | ||
| nem. | Ross und Reiter nennen | |
| pol. | nazywać (nazwać) coś po imieniu | |
vsè je [kot] bòb ob sténo, gl. kaj je [kot] bob ob steno.
vsè je [kot] bòb v sténo, gl. kaj je [kot] bob ob steno.
Dostopnost