bél kot kréda ekspr.; primera, v povedni rabi
Pomen | ||
zelo bled; zelo bel | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | In Andrew Speedy je zagrabil sveženj z bankovci, jih preštel in jih stlačil v žep. Passepartout je postal bel kot kreda. Kar zadeva Fixa, bi ga skoraj zadela kap: skoraj dvajset tisoč funtov porabljenih! (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | |
Nekje čisto blizu je morala pasti bomba. Nenadoma se je zavedel, da je nekaj centimetrov od njega Julijin obraz, mrtvaško bled, bel kot kreda. (George Orwell, 1984, NB) | ||
Gubi na obeh straneh nosu odurno pačita obraz, to je spačen obraz, to je krednat, kot kreda bel obraz, izprijen obraz, ko pravi: Važno je, da je oseba prava. (D. Jančar, Zmota v osebi, NB) | ||
Toda Milena si je opomogla. Ni umrla. Bela je bila kot kreda. (Marjan Tomšič (Just), Perspektive 1963/64, 29) |
Izvor frazema | ||
Primera bel kot kreda temelji na dejstvu, da je kreda snov bele barve. Prenos beline na bledico se je zgodil zaradi bližine pomena in je znan tudi pri nekaterih sopomenskih primerah, npr. bel kot smrt, bel kot stena, bel kot zid. Enako velja tudi za nekatere druge jezike (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | bolg. | bjal kato kreda |
češ. | bílý jako křída | |
fr. | blanc comme un linge | |
hr., srb. | bijel kao kreda | |
pol. | biały jak kreda | |
rus. | belyj kak mel | |
slš. | biely ako krieda | |
ukr. | bilyj jak krejda |
bléd kot kréda ekspr.; pren., v povedni rabi
Pomen | ||
zelo bled | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Pogledal je na Volterro. Bil je bled kot kreda in na čelu so mu stale potne srage. (D. Raieton, TT 1964, št. 41, 13) | |
Dečka sta se zrušila s stola, bleda kakor kreda. (O. Hudales, Triglavov polet, 1945, NB) | ||
In je bil bled kot kreda. (B. Pahor, Kres v pristanu, 1959, 62) | ||
Njen obraz je bil bled ko kreda. (Hartog – Stopar, Morja široka cesta, 132) |
Izvor frazema | ||
Gl. bel kot kreda. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | bolg. | bjal kato tebešir |
bjal kato kreda | ||
češ. | bledý jako křída | |
bilý jako křída | ||
hr., srb. | blijed kao kreda | |
bijel kao kreda | ||
blijed kao kreč | ||
nem. | kreidebleich | |
pol. | biały jak kreda | |
blady jak kreda | ||
rus. | blednyj kak mel | |
slš. | bledý ako krieda | |
biely ako krieda | ||
ukr. | blidnyj jak krejda | |
bilyj jak krejda |
dajáti na krédo, gl. na kredo.
dáti na krédo, gl. na kredo.
dobíti na krédo, gl. na kredo.
kupíti na krédo, gl. na kredo.
kupovánje na krédo, gl. na kredo.
kupováti na krédo, gl. na kredo.
na krédo star.; pren., z glagoli dati, dobiti itd.
Pomen | ||
na up, na upanje, na kredit | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Krčmar jim je … na Knafelnove dekrete jed in pijačo celi semester na kredo dajal. (V. Zarnik, Originali iz domačega življenja, Novice 1862, 242) | |
Odslovljeni mlinar je skrivaj naščuval usnjarja, da ja ne bi dal čevljarju še kaj usnja na kredo. (Dol. Nov. 1913, str. 86) | ||
Saj nam nihče ničesar ne da na kredo. (T. Čufar, Polom, 9) | ||
Kdor je bil ud [konzumnega društva], je dobil blaga tudi na kredo, kolikor je hotel. (F. Zbašnik, LZ 1901, 441) | ||
Nekateri kupujejo na kredo. (A. Cerkvenik, Orači, 1932, 27) | ||
Včasi – v Varaždinu, Krapini in Čakovcu – si je privoščil še žensko in veseljačil nekaj dni, dokler se ni utrujen in brez denarja vrnil, nakupil luka na kredo. (Anton Ingolič, Lukarji, 1936, 37) | ||
Na Poljskem se je začela prodaja »na kredo«. V manjših krajih so trgovci pripravili »zvezke« za kupce, v glavnem sosede, ki jim zaupajo. (Delo, 29. dec. 2001, NB) | ||
Kaj se zgodi, če računalnik preprosto odmislimo in nakup z enim klikom prevedemo v nakup »na kredo«? (Monitor, okt. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Prislovna zveza na kredo se veže večinoma z glagoli dati, dajati, dobiti, kupiti, piti, prodati, živeti, ki skupaj z njo tvorijo frazeme s pomenom ‘na up, kredit dati, dajati, dobiti’ itd. Po substantivizaciji glagolskih sestavin so nastali izpeljani frazemi kupovanje (nakup) na kredo, pitje na kredo, prodaja na kredo, življenje na kredo. Pomen zveze na kredo je nastal po nekdanjem načinu zapisovanja dolga, kredita s kredo na desko, tablo, sod, vrata. Na tako zapisovanje kaže naslednji citat: In pa, da me štacunar, ko mi sladkor in petrolej na kredo piše, ne bo opeharil. (B. Brecht – M. Šmalc, ID I, 1962, 63) Po enaki predstavi so nastali nemški frazemi in der Kreide stehen, in der Kreide sein ‘imeti dolgove’, in die Kreide geraten ‘narediti dolgove’, mit doppelter Kreide anschreiben ‘ogoljufati dolžnika z računom za previsok dolg’. V zvezi z zadnjim je navedek: Hudičevi oštir me je s kredo osleparil. (F. Bevk, Ljudje pod Osojnikom, 10) Plet. I, 461, frazem na kredo piti prevaja z nem. auf Borg trinken. Cigale (I, 274) pa pri iztočnici Borg, der, das Borgen, upanje, up nem. auf Borg geben prevaja s sln. upati komu, na up, na upanje, na vero, na počak dati, dajati, prodati; auf Borg nehmen, na upanje, na počak, na vero, na brado vzeti, jemati, kupiti; podobno (prav tam) auf Kredit geben, verkaufen, upati komu, na upanje, na vero, na dolg, na počak, na brado dati, dajati. Kot je razvidno iz navedenega, Cigale izraza na kredo v pomenu ‘na up, na upanje, na kredit’ še ne pozna oziroma daje prednost vrsti zanimivih sopomenk. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | davat někomu na křídu |
hr., srb. | dobiti na kredu | |
piti na kredu | ||
živjeti na kredu | ||
nem. | anschreiben lassen | |
bei jmdm. in der Kreide sein/stehen |
nakúp na krédo, gl. na kredo.
píti na krédo star.; pren.
Pomen | ||
piti na up, kredit | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Vozniki, ki so vozili podnevi tujce ali pa dremali po kočijah, dražili drug drugega in Bogu čas kradli, so spravljali zvečer v promet izkupljeni denar ali pa pili na kredo in na tujce, ki jih bo še Bog dal. (F. Detela, Tujski promet, NB) | |
Otroke sem pometal iz postelj opolnoči, ko sem prišel domov. Ves dan sem iskal dela, da zaslužim, da utolažim lakoto … toda, toda … napil sem se na kredo. (M. Pugelj, Zgodbe o malih ljudeh, NB) | ||
Spomnila se je na pijanca, ki ji je kmalu po poroki, ko mu ni hotela dati piti na kredo, zabrusil v obraz: »Ti si prava vlačuga.« (T. Svetina, Ukana I, 1966, 302) | ||
Občinski reveži so pili na kredo in se čudili, da krčmarji kar samovoljno dodajajo merice. (Juš Kozak, Špiridon, 1937, 43) | ||
Če dnarca nima kje dobit, / Hitro gre na kredo pit. (SNP IV, št. 8255) | ||
Zadnja stopnja, tako rekoč nirvana vsakega pristnega obiskovalca pubov, pa je pitje na kredo. Ni ga lepšega kot naročilo: »Zapiši to na moj račun, Tom,« pravijo obiskovalci pubov. (Delo, 25. maja 1999, NB) | ||
Nirvana: pitje na kredo. Vsak si želi priznanja za dolgoletno posedanje ob pultu. Prvi korak na poti do popolne domačnosti v lokalu je, da mu ni treba več naročiti kozarca želene pijače. (Delo, 26. maja 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. na kredo. Med starejšimi slovarji frazem piti na kredo omenja Plet. I, 460, pri iztočnici kreda: na kredo piti, auf Borg trinken, za njim tudi J. Glonar (SSJ, 178) pri iztočnici kreda: 2. »kredit«; na kredo piti. |
pítje na krédo, gl. piti
na kredo.
prodája na krédo, gl. na kredo.
prodáti na krédo, gl. na kredo.
zapisáti kàj s krédo v dímnik star., šalj., iron.; pren.
Pomen | ||
o nečem izrednem, nepozabnem | Skrij zgled▾ | |
Zgled rabe | To je treba zapisati s kredo v dimnik. (J. Pavlica, Frazeološki slovar, 1960, 74) |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to tell the whole world about sth. |
češ. | psát (zapsat) to/něco černou křídou do komina | |
psát (zapsat) to/něco bílou křídou | ||
fr. | faire un croix à la cheminée | |
hr., srb. | zapisati što crnom kredom u odžak | |
zapisati u dimnjak | ||
nem. | etwas im Kalender rot anstreichen | |
rus. | эto nado zapisat’ na skrižali | |
эto nado zanesti na skrižali |
živéti na krédo star.; pren.
Pomen | ||
živeti na up, na kredit | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Če bi delavke enotno nastopile, bi se že takrat nedvoumno pokazalo, da je bilo vodstvo popolnoma nesposobno, da so za dodelavne posle dobivali manj kot miloščino in da so dve leti živeli le na kredo. (Delo, 22. apr. 1998, NB) | |
V gostilni v Saint Jeanu lahko živim na kredo. (E. Hemingway – B. Hartman, Sonce vzhaja in zahaja, 1964, 229) | ||
Čeprav imajo Sobočani (in vsi Prekmurci) v povprečju najnižje plače v državi, hkrati pa v regiji živi skoraj osem tisoč prijavljenih brezposelnih ljudi, so trgovci zadovoljni s prometom. Ena od logičnih razlag je pač ta, da veliko Prekmurcev živi na kredo oziroma najema bančna posojila. (Delo, 24. apr. 2007, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. na kredo. Slovenskemu na kredo živeti ustrezno nem. die Kreide zehren prevaja Cigale (I, 898) pri iztočnici Kreide s sln. na dolg živeti. |
življênje na krédo, gl. na kredo.