bíti krúha láčen star.; pren.
| Pomen | ||
| živeti v pomanjkanju, stradati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kdor je bil kruha lačen in palice sit, zna ceniti kruh in žito … (Sadar, Naše žito, 6) | |
| Kruha lačen, palice sit. (Šašelj, Pregovori, 1934, 108) | ||
| Ampak tam v Ameriki se drugače živi kot pri nas. Vsak dan meso. Zavrle. Meso? Pri nas smo kruha lačni. Amerikanec. Pa pošteno si oblečen. Ne vidi se ti v praznik na deset metrov, da si hlapec. V svojem prostem času si gospod. (Zofka Kvedrova, Amerikanci, Drama v štirih dejanjih, NB) | ||
| Komaj je pogledal malo preko plota, pa se že oblači po gosposko in ne ve, kako bi nosil glavo pokonci! Zraven je pa kruha lačen in ko bi mu vrgel krajcar pred noge, bi ga pobral …? »Škric je škric!« je pripomnil suh kmet z dolgim, zaspanim obrazom in črno kučmo na glavi. (Ivan Cankar, Križ na gori, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot kažeta prva dva zgleda, je frazem biti kruha lačen nastal po krajšanju iz pregovorov. Ti ponazarjajo ljudsko izkustvo, da brez kruha ni mogoče dostojno živeti. | ||
bíti ob krúhu in vôdi, gl. ob kruhu in vodi.
bíti [od] krúha pijàn star.; pren.
| Pomen | ||
| biti objesten, razvajen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kruha je pijan (objesten je). (Pavlica, Frazeološki slovar, 202) | |
| Je kruha pijan. (Šašelj, Pregovori, 1934, 64) | ||
| Ko je bil dvor že odšel proti stolnici, je dekle zopet vprašalo: »Miklavž, a je oženjen?« »Tak ne bo oženjen! Tak, ki je vsak dan kruha pijan!« (Ivan Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
| Zametaval je božji blagoslov. Bil je pijan od kruha. (A. Rebula, Devinski sholar, 1954, 82) | ||
| »Da bi bil še ta teden pri vas, potem bi šel.« »Torej si se preobjedel tudi ti in pijan od kruha tiščiš proč!« Mokar je vstal in začel hoditi gor in dol, da so škripale deske pod nogami. (Franc S. Finžgar, Dekla Ančka, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Različico frazema biti [od] kruha pijan omenja že Plet. I, 480: belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv. Temelji na dejstvu, da je, kdor ima vsega v izobilju, tudi hrane in pijače, večinoma tudi objesten, razvajen. Sestavina pijan je prišla v sestav frazema po prenosu s predstave o prekomernem pitju v predstavo o prekomernem uživanju hrane, o presitosti. | ||
bíti žé pri krúhu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti odrasel in zaposlen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prijazna, nesebična gospodinja Vera Drake, njen mož je avtomehanik, mati dveh otrok, ki sta že pri kruhu, služi denar tako, da čisti po »boljših« hišah, zraven pa požrtvovalno poprime za delo po vsej soseski; gre za tip ženske, ki jo je ena sama nezavedna dobrota. (Delo, 7. sep. 2004, NB) | |
| Lahko rečem, da so doslej dosegali vsa tiha pričakovanja projekta. Prve generacije so že pri kruhu. Tudi ob študiju so nadarjeni vztrajali pri številnih obštudijskih dejavnostih, vključevali so se v najrazličnejše tečaje in tako naprej, skratka, večina med njimi je bila »tista prava«. (Delo, 21. dec. 1998, NB) | ||
| Toda pomembno je, da so v mlekarski zadrugi pri kruhu pravi (»naši«) ljudje, zato lahko stane, kolikor hoče. Če bo zmanjkalo, se bodo pa spravili nad državo, nad politiko (katere del nesporno so sami) in nad proračun. (Delo, 21. apr. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti že pri kruhu temelji na dejstvu, da je kruh v našem kulturnem okolju osnovno živilo, ki ljudem omogoča najbolj osnovno preživetje, zato je postal prispodoba za preskrbljenost, možnost življenja. Ustrezni italijanski frazem se glasi guadagnarsi il pane. | ||
dóber kàkor béli krùh, gl. dober kot kruh.
dóber kàkor krùh, gl. dober kot kruh.
dóber kot krùh ekspr.; primera, navadno v povedni rabi
| Pomen | ||
| zelo dober; ki izkazuje dobroto | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zdravnik se je sklonil k stopalom, pogledal, potem pa še bolj strogo zahteval gazo. Matej se je zdrznil – zdravnik je bil, če je šlo vse, kot mora iti, dober kot kruh – in mu jo nemudoma podal. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | |
| Fantastičen glas. Dober je kot kruh, vsako srečanje z njim name deluje, kot da bi šel za en teden v toplice. Res pa je, da ne govori veliko o sebi. (Delo, 2. sep. 2000, NB) | ||
| Veš, bilo je pred mnogimi leti. Takrat sem bila še tako mlada, kot si zdaj ti. Omožila sem se in dobila moža, dobrega kot kruh. (Ivan Ribič, Povesti z gora, 1952, 10) | ||
| Tudi jaz sem bil po vseh neurjih življenja dober kot kruh, pa je kruh kmalu splesnil. (J. Brejc. (Javoršek), Okus sveta, 1961, 149) | ||
| »Sprevrgel se je, še spoznal ga ne bi več! In glej, najbrž je tista nevesta lepa kakor zarja, dobra kakor kruh in modra kakor stiški menihi, sicer se Majnhalm ne bi bil spremenil tako do dna.« »Pa pravite, da so ženske nevarne!« (I. Zorec, Beli menihi, I. Ustanovitev samostana, NB) | ||
| In pod sončnimi žarki se vrstijo spet nove spojitve in presnove kakor klorofil v fotosintezi. Sonce je dobro kakor kruh. (Boris Pahor, Onkraj pekla so ljudje, 1958, 286) | ||
| On je plemenit človek. Vse ve in vse prav stori. Dober je kakor beli kruh. (M. Šnuderl, Od polnoči do polnoči, 86) | ||
| Bog plačaj! Dober si kakor pšeničen kruh. (Janez Jalen, Vozarji II, 1959, 109) | ||
| V romanu Dober kot kruh (1979) farsično obravnava judovsko družinsko življenje in washingtonsko politično prizorišče. (Oxfordova enciklopedija umetnosti, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera dober kot kruh z različico dober kakor beli kruh temelji na dejstvu, da je kruh v našem kulturnem okolju osnovno živilo, ki ljudem omogoča najbolj osnovno preživetje, zato je postal prispodoba za preskrbljenost, možnost življenja, a tudi za dobroto. O okusnosti kruha je govor v naslednjem zgledu: Zamesim ga iz moke iz celega pšeničnega zrna, vanj vgnetem še zdrobljene lešnike, bučna, sončnična, lanena, sezamova semena. Dodam tudi malo olivnega olja. Včasih je bil gost in trd, ampak sem trmasto vztrajala in zdaj mi »rata« tak rahel, okusen, dober kakor – kruh (Delo, 16. okt. 1999, NB)! V zvezi okusom pa je zanimiv naslednji navedek: Dober kot duša, kot kruh /42; prim. G 20: Človek, ki po kruhu diši; nasprotje: Dober si kot česen brez kruha (gl. I. Grafenauer, Narodno pesništvo, 13). Različico primere dober kakor kruh navaja že J. Glonar (SSJ, 185) pri iztočnici kruh: (človek) dober, kakor beli kruh. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | mek kato hljab |
| dobàr kato angel | ||
| češ. | dobrý jako anděl | |
| [dobrý] jako dobrá hodina | ||
| hr. | dobar kao kruh | |
| dobar kao krušac | ||
| it. | buono come il pane | |
| mak. | dobar kako leb | |
| pol. | dobry jak anioł | |
| rus. | dobryj kak angel | |
| dobryj kak bog | ||
| slš. | dobrý ako kus chleba | |
| dobrý ako kus cukru | ||
| ukr. | dobryj jak hlib [svjatyj] | |
| dobryj jak pogožyj den’ | ||
íti s trebúhom za krúhom, gl. trebuh.
iz té móke ne bo krúha, gl. moka.
ob krúhu in vôdi ekspr.; pren., dvojč.
| Pomen | ||
| zelo slabo, v pomanjkanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | – Kakšen dan boš ob kruhu in vodi, je rekel, to je že sklenjeno. Dokler gospodje ne odločijo, kaj bo s tabo. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | |
| »Dosti sem premolila za vaju.« »Premalo,« se je France šalil, »slabo se je nama godilo, ves čas sva bila zgolj ob kruhu in vodi.« (I. Zorec, Izgnani menihi, NB) | ||
| Ko sem se po šestih dneh, ki sem jih prebil v temi, ob kruhu in vodi, vrnil iz podzemlja v svojo celico – bilo je triindvajsetega maja – sem takoj planil k oknu. (C. Kosmač, Gosenica, NB) | ||
| Dolga leta sem kolovratil po bučnih velemestih ter se ob kruhu in vodi marsičesa naučil na ulici, ker za prestop šolskega praga nisem imel ne denarja ne spričeval pa tudi veselja ne. (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) | ||
| Zjutraj dobi kruh, kašo, vodo, včasih kuhano repo in kos mastnega mesa. Sodnik Oberholzer ni bil tako trdega srca, lahko bi ga postil ob kruhu in vodi. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Konklave je sicer obstajal od 1241., dokončno pa se je uveljavil, ko še dve leti po smrti papeža Klemena IV. (1268) zbor 17 kardinalov ni izbral novega. Mestni senator je kardinale zaklenil v papeško palačo, pozneje z nje odstranil še streho ter jih postil ob kruhu in vodi, dokler niso izvolili novega papeža Gregorja X. (Delo, 8. dec. 2003, NB) | ||
| Doslej smo mislili, da tuji špijoni končajo na vislicah ali da vsaj dolga leta čakajo ob kruhu in vodi na zamenjavo, toda južna soseda je očitno velikodušna, saj je bil navsezadnje menda posredi samo incident. (Delo, 7. jan. 1999, NB) | ||
| V Vatikanu so post za mir razložili kar se da široko. Vsakdo naj se posti po svoje, post je lahko življenje ob kruhu in vodi, lahko tudi brez vsega, lahko pa tudi zgolj odrekanje mesu ali zabavi. (Delo, 15. dec. 2001, NB) | ||
| Zupančičevo izhodišče je, da je vse v glavi. Celo čisto golo biološko preživetje ob kruhu in vodi lahko ponuja višjo kakovost življenja, kot jo ima vsega presit bogataš. (Delo, 8. nov. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kruh in voda sta osnovni življenjski dobrini, ki kratkoročno lahko človeku omogočita golo preživetje. Zato sta postala prispodobi za življenje v pomanjkanju in za življenje za rešetkami. Za slednje bi jima lahko dodali še ričet, ki je v frazemu jesti ričet oziroma otepati ričet v pomenu ‘biti zaprt’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | on bread and water |
| hr., srb. | živjeti na kruhu i vodi | |
| fr. | être au pain [sec] et à l‘eau | |
| nem. | bei Wasser und Brot | |
odíti s trebúhom za krúhom, gl. trebuh.
postíti (se) ob krúhu in vôdi, gl. ob kruhu in vodi.
potrében kot krùh ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo potreben, nujen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Človek je človeku tako potreben kot kruh. (Ljudski pregovori, NB) | |
| 4. mar. 2011 … Veselje in sproščenost sta človeku tako potrebna kot vsakdanji kruh. (Google, brezje.rkc.si/…) | ||
| Sol je za človekovo življenje potrebna kot kruh. Sveto pismo pravi, da daje sol moč naši življenjski povezanosti z Bogom. (Google, www.hmp.si/…) | ||
| 12. apr. 2011 … Novi zgodovinarji so nam potrebni kot kruh, sicer se nam piše propast. Resno! Se pa strinjam, da se s kakšnim drugim študijem da zaslužiti. (Google, www.rtvslo.si/slovenija…) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | nužen kato topàl hljab |
| češ. | potřebný jako sůl | |
| hr. | potreban kao kruh [nasušni] | |
| potreban kao krušac | ||
| pol. | potrzebny jak chleb | |
| rus. | nužen kak hleb [nasuščnyj] | |
| neohodimyj kak hleb [nasuščnyj] | ||
potrebováti kóga/kàj kot krùh ekspr.; primera, tudi kot kruh in vodo
| Pomen | ||
| zelo, nujno potrebovati koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prevalje: Korotan – Rudar: Vsekakor najbolj nepredvidljiva tekma. »Rudarji« zmago potrebujejo kot »kruh«, računajo pa lahko, da bodo Korošci storili vse, da jim onemogočijo prodor v Evropo. (Delo, 3. maja 2000, NB) | |
| Prišel sem k mikrofonu in sem rekel, da je bil golaž dober in da sem prav vesel, da sem to popoldne v njihovi družbi. Vesel sem tudi, da so sprejeli nase odgovornost, da v slovenskem javnem prostoru predstavljajo levičarska prepričanja, kajti dežela kot kruh potrebuje demokratično levico. (Delo, 22. dec. 2001, NB) | ||
| Upoštevati morajo, da smo mi kot kruh potrebovali Branka Bedekoviča, ki je predlani na EP na Hrvaškem sodil na rob slovenske sedemnajsterice, in sta bila naša prva nosilca igre tedaj v povsem drugačnih vlogah. Renato Vugrinec je bil petnajsti igralec reprezentance, Aleš Pajovič pa ‘joker’ z omejeno minutažo. (Delo, 2. feb. 2002, NB) | ||
| Letonja bo imel v prihodnje vse daljše skoke v tujino, a nekaj časa se bo (v domovino) zanesljivo vračal. Orkester ga potrebuje kot kruh. (Delo, 25. jul. 2002, NB) | ||
| Tri točke je trener George Graham potreboval kot kruh, saj je moral oprati madež, ki si ga je hudo »napacal« sredi tedna. V F. A. pokalu je namreč Tottneham doživel najhujši poraz v zadnjih 71 letih, kar z 1 : 6 je izgubil z Newcastlom. (Delo, 27. dec. 1999, NB) | ||
| Nedeljka je bila stalna gostja in živahna debaterka v bohemskem intelektualskem ozračju kluba Nove revije, ne da bi pri tem zapustila prejšnje kroge prijateljev in znancev. Velikokrat je rekla: »Potrebujem vas kot kruh in vodo, tu sem doma, tukaj živim.« (Delo, 10. jul. 2003, NB) | ||
| »Tukajšnji ljudje potrebujejo preproge tako kot kruh in vodo,« je povedal in pristavil, da so bili Uzbekistanci še na začetku stoletja nomadi, ki so s pisanimi preprogami krasili in utrjevali stene šotorov, z njimi pokrivali kamele, konje in drugo. (Delo, 22. okt. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera potrebovati koga/kaj kot kruh z daljšo različico potrebovati koga/kaj kot kruh in vodo je predstavno zelo razvidna. Temelji na dejstvu, da je bil kruh nekdaj mnogo bolj pomembna prehranska dobrina kot danes. Če mu dodamo še vodo, brez katere se ne da preživeti, je pomen primere popolnoma predvidljiv. Enako velja tudi za primero potreben kot kruh. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | etwas nötig haben wie das liebe/das tägliche Brot |
| etw. bitternötig haben | ||
potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, gl. potrebovati koga/kaj kot kruh.
preobjésti se [bélega] krúha ekspr.; pren., tudi objesti se
| Pomen | ||
| zaradi izobilja biti objesten, predrzen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Belega kruha se je preobjedel (ali: preveč je belega kruha sit). (Ivančič) | |
| Kruha se je objedel pa s pametjo se je skregal. (Šašelj, Pregovori, 1934, 108) | ||
| 5. okt. 2010 … Ker so se preobjedli belega kruha, in nikoli delali v nesrečnem gospodarstvu, bi morda kdo tudi to poizkusil. (Google, www. finance.si/…) | ||
| So kmetje rekli, da so se šuštarji belega kruha preobjedli. Toda kdor je imel zemljo, je bil preskrbljen na stara leta, čevljarji so pa varčevali … (Google, www.dlib.si/…) | ||
| Preobjedli so se belega kruha in v tujini prav hlapčevsko šibijo kolena pred tistimi, ki so ropali, morili in požigali naše domove. (Google, dolenjskilist.si/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem preobjesti se [belega] kruha temelji na dejstvu, da je bil nekdaj kruh, zlasti beli kruh, veliko bolj redka življenjska dobrina kot danes. Kdor se ga je preobjedel, je vsekakor živel v izobilju, kar ga je pogosto naredilo objestnega, predrznega. | ||
rézati kruh kómu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| dajati komu sredstva za življenje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Klel sem usodo in tiste, ki nam milostno režejo kruh. (B. Kreft, LZ 1934, 691) | |
| Bolj s srcem kakor z razumom so dojeli, da se dogaja v tovarni nekaj velikega, kar se še nikoli ni dogajalo, čeprav stoji tovarna v kraju že nekaj desetletij in reže dobršnemu delu prebivalstva kruh. (K. Grabeljšek, V novi svet, 1950, 232) | ||
| Pa sem se pogovarjal s skupino mladih urednikov tovarniških glasil: »Da, lahko je reči, pišite pogumno in odkrito, toda kaj, ko si odvisen od tistih, ki ti v kolektivu režejo kruh. (Bogdan Pogačnik, Naši razgledi 1963, 65) | ||
| Na večer se je Jože namenil k hčeri, k Treziki. Stregla je pri Tišlerju, v gostilni, zrasla je – še otroka jo je zapustil – in zdaj si je že sama rezala kruh. (Branka Jurca, Stekleni grad, 1958, 21) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem rezati kruh komu je nastal iz besedne zveze rezati kruh po spremembi iz osnovnega v preneseni pomen, po katerim se direktno rezanje, dajanje kruha komu spreminja v splošno dajanje, nudenje dela, zaposlitve, s katerim si ljudje pridobijo osnovne materialne dobrine za življenje. | ||
skórja krúha, gl. skorja.
slúžiti svój krùh ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zaslužiti sredstva za življenje; opravljati svoj poklic | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Najprej v Trst in od tam v Egipt, kjer je v štirih letih izhirala … Bogve, s čim si mora tam ženska služiti svoj kruh?« je rekla počasi ter me pogledala samo izpod čela. (C. Kosmač, Očka Orel, NB) | |
| Plemenitaš je živel od dela svojih kmečkih podložnikov, meščan pak si je moral ali z rokodelstvom ali kmetijo prislužiti svoj kruh. (J. Jurčič, Hči mestnega sodnika, NB) | ||
| Iz neomikanega stanu bi naštel lahko še veliko zgledov, kako premeteno si znajo Slovenci v tujem kraju služiti svoj kruh, kako neutrudno love krajcar za krajcarjem, goldinar za goldinarjem, kako uspešno se pomičejo naprej in naprej … (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| »Storite, kakor želite. Če me želite poplačati, se ne bom branil, ker moram tudi jaz služiti svoj kruh. Vendar nočem, da se spuščate v prehude stroške.« (V. S. Naipaul, Maser mistik, Didakta 2002, NB) | ||
| Tišina je bila kar prava, a počakati je bilo treba na popolno koncentracijo: tistih, ki so služili svoj kruh na odru, in onih, ki so prišli poslušat glasbo zaradi doživetja, ki bi poslušalcem napolnilo razum in čustva. (Delo, 5. feb. 2002, NB) | ||
| Socialna država, kar naj bi po naši ustavi bila, bi morala državljane, ki so pripravljeni vztrajati v nič kaj prijaznem okolju in si z lastnim delom služiti svoj kruh, kvečjemu dodatno motivirati in nagraditi. (Delo, 8. jan. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti že pri kruhu. | ||
živéti ob krúhu in vôdi ekspr.; dvojč., pren.
| Pomen | ||
| živeti zelo slabo, v pomanjkanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Rekla mu je, naj ne prihaja v njeno sobo, naj ji ne nosi hrane, živela bo ob kruhu in vodi, kakor ji je bilo ukazano in kar je sprejela; s prežečim razumevanjem je prikimal, razume njeno nesrečo in njeno bolečino, ne bo več prišel, če ona tega noče, on ji hoče samo olajšati težke trenutke, skrajšati ure njene samote. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | |
| Marko je le skomignil in je še kar molčal. »Če morda pričakuješ od mene, da bom tudi ob kruhu in vodi živela s tabo, se pač pošteno motiš,« je povzdignila glas. Mož je še zmeraj molčal. (Feri Lainšček, Mislice, Deset pravljic, NB) | ||
| V Ingušetiji je tako še vedno 213.000 beguncev, za katere pa se Moskva bolj slabo zmeni. V februarju in marcu so v taboriščih namreč živeli v glavnem ob kruhu in vodi, saj je tople hrane zmanjkalo, Ingušetija pa za takšno število ljudi sama preprosto ne more skrbeti. (Delo, 3. apr. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem živeti ob kruhu in vodi je nastal na osnovi dejstva, da sta kruh in voda nujna za najosnovnejše, najbolj skromno preživetje človeka. Glej tudi ob kruhu in vodi in skorja kruha. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to survive on bread and water |
| fr. | être au pain [sec] et à l‘eau | |
| hr., srb. | živjeti na kruhu i vodi | |
| it. | campare d'aria | |
| vivere a pane e acqua | ||
| vivere tra gli stenti | ||
| nem. | bei Wasser und Brot leben | |
| rus. | perebivat‘sja c hleba na kvas | |
| perebivat‘sja s hleba na vodu | ||
življênje ob krúhu in vôdi, gl. življenje.
Dostopnost