Frazemi s sestavino maréla
bíti napét kot maréla ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| biti zelo napet | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Da je bila potegavščina še bolj dramatična in »napeta kot marela«, so ves čas, ko je Gaber s pomočniki razkladal in razvažal zaboje na Hudo, italijanski vojaki na rampi prodajali zijala, pa tudi poprijeli in pomagali, če je bil kakšen zaboj pretežak za naše može. (R. Polič, Ljubljanski dnevnik 1961, št. 178, 13) |
| Te /odlike/ so: zanimiv in napet scenarij – moj kolega Viki bi rekel, napet kot marela – potem nerjaveča Režija, zelo zabavni pogovori in seveda naš stari Žan Gaben. (Mihec, Pavliha 1965, št. 36, 7) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera biti napet kot marela temelji verjetno na dejstvu, da mora biti dežnik razpet, da opravlja svojo varovalno funkcijo pred dežjem ali soncem kot senčnik. Možna je tudi navezava na primero biti važen kot marela, ki temelji na dejstvu, da je dežnik zelo pomemben, kadar dežuje ali kadar močno sije sonce. Funkcija senčnika, ki nas varuje pred soncem, je namreč vsebovana že v sami besedi marela. Ta je namreč sprejeta prek avstr. nem. Amrel, Ambrel iz it. ombrello, ombrella ‘dežnik, baldahin’ in je manjšalnica iz besede ombra ‘senca’ (prim. lat. umbra ‘senca’, umbrella, umbella ‘dežnik, senčnik’) (gl. F. Bezlaj, ES II, 167). Slovenskemu biti napet kot marela ustrezna nemška frazema sta gespannt sein wie ein Regenschirm; gespannt sein wie ein Flitzbogen. |
bíti vážen kot maréla sleng.; primera, v povedni rabi | |
| Pomen |
| |
| biti zelo važen | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Sleng ima seveda tudi svoje frazeologeme. Od šuba takoj; važen kot marela. (v dežju); biti fin, kot bi bil iz Finske; … (V. Gjurin, SR 1, 1974, 67) |
| Mica je šla v kuhinjo in rekla kuharici Ančki: »Prišel je neki dedec, ki je važen kot marela. Pri belem dnevu hoče piti turško kavo. Naredi močno, da bo vedel, da nismo kar tako.« (S. Rozman, Na tekočem traku, 1962, 117) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera biti važen kot marela se uporablja predvsem v vsakdanjem govoru. Za njegov nastanek je verjetno bistvena sestavina v dežju, ki je v Gjurinovem navedku. Ta se nanaša na pomembnost dežnika, ko dežuje. |
oženíti se pod marélo, gl. ženiti se pod marelo.
ženíti se pod marélo star.; pren., dov. oženiti se | |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem ženiti se pod marelo z dovršnim glagolom oženiti se omenja J. Glonar (SSJ, 202) pri iztočnici marela: pod marelo se oženiti: na nič, s praznimi rokami. Frazem je nastal verjetno po predstavi, da dežnik ne more nadomestiti prave strehe nad glavo, tj. hiše, stanovanja. Na podobni predstavi, tj. v zvezi z gmotno nepreskrbljenostjo neveste, je nastal tudi frazem star. oženiti se na prazno ‘poročiti se z revno nevesto’. V zvezi s tem je možno spomniti na rek Najprej štalica, potem kravica v pomenu ‘najprej je treba imeti stanovanje, materialno osnovo, potem se šele poročiti’. |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 3. 2025.
Dostopnost