bíti [kàkor] v málih nebésih ekspr.; mn., pren., tudi kot primera
Pomen | ||
biti zelo srečen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Vonj svežega vročega kruha se je dotaknil tudi mojih nosnic. Počutil sem se kakor v malih nebesih. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
V žepu ni imel cesarske pravice, žejen pa je bil, a jutri se mora že česa lotiti, da ne bi trpel še lakote. Zdaj bo Brnadu kakor v malih nebesih. (I. Zorec, Pomenki, NB) | ||
»Mar ni res? – Kaj ne, Štefan, da je pri županovih prijetno kakor v malih nebesih?« obrnil se je Pavel k lekarniku. Zgaga je zablisnil jezno z očmi. (Nataša Gale, Fran Gestrin, NB) | ||
Od samega veselja, da smo tako ubogljivi, nas povabijo gospod stotnik s sabo v cirkus. Vso noč se zabavamo kakor v malih nebesih. (R. Murnik, Brakada brez braka in druge humoreske, NB) | ||
Tu smo se greli ob ognju, dobivali smo redno in zadostno hrano, tu smo bili tri ali štiri dni v malih nebesih, da se pripravimo na nadaljnjih deset dni pekla v rovih, kjer je mraz, glad, pokanje pušk in grmenje topov, vsak dan stotero ran in stotera smrt. (Janko Hacin, Vsi ti mladi fantje, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. [kot] v sedmih nebesih. |
bíti [kot] v devêtih nebésih, gl. [kot] v devetih nebesih.
bíti kot v nebésih, gl. kot v nebesih.
bíti [kot] v sêdmih nebésih, gl. [kot] v sedmih nebesih.
[kot] v devêtih nebésih vznes.; primera, mn., navadno v povedni rabi
Pomen | ||
zelo srečen, blažen; odlično, vzhičeno | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ivan Glavan nikoli ni doživel ničesar lepšega kot tisti spomladanski dan na Lošinju. Bil je, kot se reče, v devetih nebesih. (D. Jančar, Prikazen iz Rovenske, NB) | |
To je bilo povsem nekaj novega, nedoživetega, še malo je manjkalo pa bi bilo vse popolno. Aldo je bil v devetih nebesih, s telesom, pamet pa mu je odpovedala. (Sonja Koranter, Srečal me je Buda, NB) | ||
Ko mi je Boštjan Vrhovec ponudil, da bi napisal reklamo za Studio Marketing, in sem nekega dopoldneva stopil v njihove prostore ter videl uslužbence, kako balinajo kar na hodniku, se mi je zdelo, da so v devetih nebesih. (Delo, 30. mar. 2002, NB) | ||
V Manchestrovem svetišču sem se počutil kot v devetih nebesih, čeprav sem igral le dobrih 15 minut. Enako je bilo tudi na Anfieldu. (Delo,10. okt. 2003, NB) | ||
Peklenska gugalnica! Danes v devetih nebesih, jutri globlje od dna! Kdor se je na njej gugal dvajset let, je ne izbriše kar tako, zgolj s tem, da sreča »pravega«. (Viva, febr. 2003, NB) | ||
Doma je brenkala Koprnela na klavir, Lah pa na gitaro in oba sta pela. Tako je naša Koprnela nekaj časa živela kot srečna nevesta v devetih nebesih. (R. Murnik, Ženini naše Koprnele, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. [kot] v sedmih nebesih. |
kot v nebésih vznes.; primera, mn.
Pomen | ||
zelo srečen, blažen; odlično, vzhičeno | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Saj na Triglavu je pa tudi lepo kot v nebesih …« sem se jim smejal. Kaj bi se prepirali zaradi nečesa, kar se mi je zdelo enako sveto kot božje kraljestvo. (I. Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
Turisti so protestirali. Sam sem se počutil kot v nebesih. Nebesa so bila nagrada za dni naporov in tveganj. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
Morali so počakati, in to kar 5 mesecev. V tem času so se mornarji počutili kot v nebesih, zato je bil odhod spomladi 1789 še toliko težji. (Delo, 27. jan. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. [kot] v sedmih nebesih. |
[kot] v sêdmih nebésih vznes.; pren., kot prilastek in prislov, tudi kot primera
Pomen | ||
zelo srečen, blažen; odlično, vzhičeno | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | To je praktično predvsem takrat, kadar gre Bog oče na pot. Takrat so kerubini, ki tako kot njihov stvarnik prebivajo v sedmih nebesih, božja flota. (Delo, 24. dec. 1999, NB) | |
Nimam besed, da bi opisal občutke po tej zmagi, zdi se mi, kot bi bil v sedmih nebesih. (Delo, 8. maja 2000, NB) | ||
Bil je še zelo mlad, a že velika košarkarska zvezda, in mi smo dobesedno zamrznili. Povedal nam je nekaj besed v pozdrav, podelil nekaj avtogramov in se poslovil, mi pa smo bili v sedmih nebesih. (Delo, 12. sep. 2002, NB) | ||
»Bila je moja napaka,« je priznal kasneje. »Včeraj sem bil v sedmih nebesih, danes sem se znašel v peklu.« (Delo, 13. sep. 1999, NB) | ||
»Počutim se kot v sedmih nebesih,« ni skrivala navdušenja Malijeva, ki je 17. novembra dopolnila 25 let. »Končno sem dobre predstave s treningov prenesla tudi na tekmo.« (Delo, 14. dec. 2002, NB) | ||
Na širšem območju Palm Springsa, kamor sodi tudi Indian Wells, je namreč več ko sto igrišč za golf. Tako se »Swiss Miss« v kalifornijski puščavi počuti kot v sedmih nebesih: »Tukaj se mi zdi kot v raju. Vse je tako lepo in čisto,« je navdušena sveže zaljubljena Švicarka … (Delo, 11. mar. 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera [kot] v sedmih nebesih s sopomenko [kot] v devetih nebesih se običajno veže z glagoloma biti in počutiti se, ki sta tudi sestavini dveh sopomenskih frazemov. Kot kaže prvi citat, so sedma nebesa svetopisemska prispodoba za božje prebivališče, tj. raj. Povezana so z nekdanjimi predstavami o zgradbi sveta. Opisuje jih Aristotel v delu O nebu. Nebo naj bi bilo sestavljeno iz sedmih kristalnih krogel, nebes, od katerih je sedma najvišja in najbolj oddaljena od Zemlje. V bolg. in češ. je sestavina sedem zamenljiva z devet ali deset, v sln. z devet. V primerjalni sestavini lahko števnik tudi izpade in dobimo primero kot v nebesih. Namesto števnikov sedem, devet, deset se lahko v slovenščini pojavi tudi pridevnik mali: biti [kakor] v malih nebesih. Tudi sopomenska primera [kot] v raju z glagoloma biti, počutiti se tvori sopomenski primeri biti [kot] v raju, počutiti se [kot] v raju. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | in seventh heaven |
on cloud nine | ||
bolg. | na devetoto nebe čuvstvuvam (počuvstvuvam se) | |
češ. | byt [jako] v sedmém (desátém, devátém) nebí | |
cítit se [jako] v sedmém (desátém, devátém) nebí | ||
vznášet se v oblacích | ||
hr., srb. | biti na devetom nebu | |
biti na sedmom nebu | ||
it. | essere al settimo cielo | |
toccare il cielo con un dito | ||
nem. | im siebenten Himmel sein | |
im siebten Himmel schweben | ||
pol. | być w siódmym niebie | |
rus. | na sed’mom nebe byt’ |
počútiti se [kot] v devêtih nebésih, gl. [kot] v devetih nebesih.
počútiti se kot v nebésih, gl. kot v nebesih.
počútiti se [kot] v sêdmih nebésih, gl. [kot] v sedmih nebesih.
povzdigováti kóga v nebésa, gl. povzdigovati koga v nebesa.
povzdigováti kóga v nebésa ekspr.; pren., dov. povzdigniti
Pomen | ||
zelo hvaliti, slaviti koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Zdaj se mi zdi, da bi ga najraje kdaj sam vzel v zaščito. Med tistimi, ki tekmujejo v zlivanju gnojnice po njem, so mnogi, ki so ga še včeraj povzdigovali v nebesa. (D. Jančar, Spomini na Jugoslavijo, NB) | |
To se najbolje prodaja. Zato ni nič čudnega, da šampione (najbolj tipičen primer je boksar Mike Tyson) povzdigujejo v nebesa in sesuvajo v pekel. (Delo, 21. feb. 2004, NB) | ||
Konec lanskega leta pa se je spet vse spremenilo in tako so mi obrnili revolucijo na glavo: smo snemali intervjuje, izhajali so članki, uau, sem rekel, se jim je pa odprlo. Nisem pa vedel, da bodo zdaj tako zelo navalili name in me povzdigovali v nebesa ter slavili čez vse razumne meje. (Delo, 10. jan. 1998, NB) | ||
Ker pa ima Slovenija malo osrednjih medijev, po mnenju Zupana in republikancev ti z lahkoto pokrijejo celoten medijski prostor in lahko nekoga povzdignejo v nebesa, drugega pa povsem uničijo. (Delo, 13. avg. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. povzdigovati koga/kaj do neba. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to praise/laud so. to the skies |
hr., srb. | dizati koga, što do neba | |
dizati koga, što do nebesa | ||
it. | portare alle stelle | |
levare alle stelle | ||
nem. | in den Himmel heben |
živéti [kot] v devêtih nebésih, gl. [kot] v devetih nebesih.