báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo bati se koga, česa | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Pater ga ni razumel, lotil se je Kopiča: »Medved, mrcina, je iz brloga, le dobro ga zagrabi!« Kopič je ves drhtel, meniha se je bal kakor živega ognja, nobene ni vedel odgovoriti. Pa patru ni bilo do govoričenja, v Mali Gaber se mu je mudilo. (Ivan Zorec, Stiški svobodnjak, NB) | |
»Vidiš, res je šlevkast,« se je Janez nasmehnil. »Ali ves je vdan v voljo božjo in žensk se boji kakor otrok živega ognja.« Janez je spet molčal in se spominjal Ančke. (Ivan Zorec, Stiški tlačan, NB) | ||
Ptiči pa so ga tudi poznali; posebno vrabci, ti premeteni paglavci so se ga ogibali kakor živega ognja, tako da že nekaj časa ni mogel nobenemu blizu. (J. Stritar, Spisi za mladino: Pod lipo, II Griški gospod, ZD VIII, 1957, 47) | ||
»Saj ne rečem, da te nima rad. A vseeno Bog ve, kakšne namene še ima … Pazi se ga, kakor živega ognja, ti rečem!« (Ivo Šorli, Golobovi, 1924, 121) |
Izvor frazema | ||
Primera bati se koga/česa kakor živega ognja temelji na dejstvu, da je ogenj ob vsej koristnosti lahko tudi človeku zelo nevaren, zlasti nekontroliran, tj. v požarih ipd. Sestavina živ pomen primere še poudarja. |
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
bíti med dvéma ôgnjema ekspr.; pren.
Pomen | ||
biti v položaju, ko koga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Janez Jerina, glavni direktor Parkirišč, pravi, da utegne sprememba na vrhu Holdinga izboljšati sodelovanje med občinami in javnimi podjetji. »Prej smo bili med dvema ognjema – kar je bilo všeč Holdingu, ni ustrezalo občini in nasprotno. V takih razmerah je težko poslovati in to sem obema stranema večkrat povedal. (Delo, 22. jun. 2001, NB) | |
In medtem ko šušmarijo, se središče težnosti premika k tistim nekaj skupinam, ki vedo, kaj hočejo, denimo k trdolinaškim militantnim šiitskim teokratom in ljudem, ki se zavzemajo za avtonomni Kurdistan. Suniti so tako med dvema ognjema, brez pravega vodstva in prestrašeni, ker so se znašli ujeti med Kurdi in šiiti. (Delo, 14. jun. 2003, NB) | ||
Nova oblastna garnitura je med dvema ognjema. Na eni strani so odjemalci, ki verjamejo v projekte z obnovljivimi viri, na drugi čakajo poslovni partnerji in zahtevajo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. (Delo, 30. jan. 2007, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem biti med dvema ognjema, enako znajti se med dvema ognjema, temelji na sestavini ogenj v pomenu voj. ‘močnejše obstreljevanje določenega cilja’, v zvezi med dvema ognjema preneseno ‘v položaju, ko koga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili’. Izraz med dvema ognjema je tudi poimenovanje za igro z žogo. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to be between a rock and a hard place |
češ. | být mezi dvěma ohni | |
být ve dvou ohních | ||
fr. | être prise entre deux feux | |
hr., srb. | gorjeti na dva ognja |
bíti vèč díma kot ôgnja, gl. dim.
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo ekspr.; pren., dvojč.
Pomen | ||
silovito napadati koga z besedami; pogubiti koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Če bi se dalo, bi, recimo, zeleni kot zmaji iz pravljic bruhali ogenj in žveplo na štajerske navijače, ker pa pri navijanju ni čaranja, so jih prek policijskega kordona še pred srečanjem »pozdravili« s ploho žogic za golf. (Delo, 28. maja 2003, NB) | |
Še preden je mama odgovorila, je sledilo še eno vprašanje, tokrat sinčka Borisa. Ali bodo videli zmaja, ki bruha ogenj in žveplo, ga je zanimalo. (Delo, 13. jul. 1999, NB) | ||
In nenazadnje stopiti na prste tudi komu od tistih, ki v imenu razlaščencev bruhajo ogenj in žveplo na vse, ki so si drznili in si še upajo javno govoriti o nujnih popravkih zakona … (Delo, 16. mar. 1998, NB) | ||
Ne moremo se znebiti vtisa, da je rdečo nit v rahljanju državnih institucij po »ecclesiae militans«, ki je pred petsto leti bruhal ogenj in žveplo na nevernike. (Delo, 30. jan. 1999, NB) | ||
Te (tj. feministke, op. J. K.) že dlje časa bruhajo ogenj in žveplo na »nesposobne in skorumpirane moške gerontokrate«, ki naj bi bili krivi zdajšnje recesije. (Delo, 31. jul. 1998, NB) | ||
Verske stranke so metale ogenj in žveplo na sekularno levico, na kateri je nastala nova stranka Šinui, ki v programu ni imela nič drugega kot preprečevanje verskim strankam, da prevzamejo oblast. (Delo, 18. jun. 1999, NB) | ||
Slovencu, ki je klical nanj ogenj in žveplo, pa je skupaj s Hamletom sporočil: »Pojdi v samostan, Ofelija!« (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani) | ||
Toda z razsodbo, ki pravi, da se reče gospa minister in ne gospa ministrica, spora očitno ni rešila, marveč ga je, nasprotno, spodbudila in priklicala nadse ogenj in žveplo srditih kritik. (Delo, 16. jan. 1998, NB) | ||
Ko sem se odpravil na širni internet zbirat podatke o Liberaceju, sem pričakoval, da bom na skrajnih verskih straneh našel ogenj in žveplo, ki se bosta usipala po njem – homoseksualec, poosebljenje kiča, razvratnež. (Delo, 12. feb. 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Kot kažeta prva dva navedka, frazem bruhati na koga ogenj in žveplo izhaja iz pravljične besedne zveze zmaj bruha ogenj in žveplo. To je bilo pogubno in uničujoče za napadenega. Zdaj se večinoma z glagolom bruhati, ki še spominja na zmaja, uporablja preneseno za silovito besedno napadanje, pogubljanje. Pri drugih glagolih, npr. klicati, metati, je ta povezava že zabrisana. Sicer pa je prispodoba ogenj in žveplo ‘poguba, uničenje; huda kazen’ svetopisemska (gl. poslati na koga ogenj in žveplo). Slovenskemu ustrezni nemški frazem se glasi Gift und Galle speien. |
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, gl. roka.
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], gl. dolivanje.
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
igráčkanje z ôgnjem, gl. igranje.
ígra z ôgnjem, gl. igra.
igránje z ôgnjem, gl. igranje.
igráti se z ôgnjem ekspr.; pren.
Pomen | ||
lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Minuli četrtek naj bi se V. G. z ognjem igral kar dvakrat. Najprej je zagorelo gospodarsko poslopje, last L. L., vendar so ognjene zublje hitro ukrotili in škode je bilo samo za 50 tisočakov. (Delo, 19. dec. 2000, NB) | |
Kdor se igra z ognjem, mora pričakovati, da se bo tu in tam tudi opekel. Menedžerju Diega Maradone ne gre v glavo, zakaj neki njegovemu varovancu niso hoteli dati vize za prihod na Japonsko, kjer bo v torek finale medcelinskega pokala. (Delo, 27. nov. 2000, NB) | ||
Poslej bo prav opredeljevanje za ali proti ustavnim spremembah predstavljalo ostro ločnico beograjskega režima med »prijatelji« in »sovražniki«, ali kot je na sobotni tiskovni konferenci ob »primeru medijske podpore Hrvaške srbski opoziciji« poudaril srbski minister za informiranje Aleksandar Vučić – nova ustaška vlada se nevarno igra z ognjem. (Delo, 10. jul. 2000, NB) | ||
Na srečo jo je Goldi odnesel le z bolečo ramo, po skoraj treh urah poizkusov, da bi morda tako kot v soboto le izpeljali vsaj eno tekmovalno serijo, pa je tekmovalno razsodišče le presodilo, da se z ognjem ne kaže več igrati. (Delo, 21. feb. 2000, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem je nastal iz besedne zveze igrati se z ognjem v prenesenem pomenu. Ta izhaja iz resničnega dejstva, da je lahko igranje z ognjem zelo nevarno. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to play with fire |
to play with edged tools | ||
češ. | hrát si s ohněm | |
zahravat si s ohněm | ||
pohrávat si s ohněm | ||
hr., srb. | igrati se vatrom | |
it. | scherzare col fuoco | |
nem. | mit dem Feuer spielen | |
pol. | igrać się z ogniem | |
rus. | igrat’ s ognëm | |
šutit’ s ognëm |
iméti dvé želézi v ôgnju, gl. železo.
iméti šè êno želézo v ôgnju, gl. železo.
iméti vèč želéz v ôgnju, gl. železo.
íti v ôgenj za kóga ekspr.; pren.
Pomen | ||
vse žrtvovati za koristi koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | TONE Več si opravila kakor smo ti naročili. PEPCA Saj veš, da bi zate tudi v ogenj šla. TONE Pa si res pridna. (Janez Jalen, Lesena peč, Norčava burka v treh dejanjih, NB) | |
Petošolska obljuba je bila! V ogenj pojdem zate – v kateri ogenj in čemu? S teboj do konca sveta – kje je tisti konec in kaj bo tam posebnega (Ivan Cankar, Melita, Volja in moč, NB)? Ni takoj razumel igre, ki jo je hotel z njim zaigrati kapetan Trnek. Hm, za to gre tebi, stari! Jaz naj bi dobil človeka, ki bi šel zate v ogenj. Ti bi pa morda dobil milijone tam zgoraj. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
Pač matematik po izobrazbi in – duši, tale Aleš. In, saj ni res, pa je: tudi soboški župan je ob srečanju z njim z vsem srcem začutil, da bi mu rad pomagal in da bo zanj, če bo treba, šel v ogenj – pravzaprav na državo. A kaj, ko se Kumperščakove formule z neznanko n na kvadrat – Zagorjani so prepozno ugotovili, da pomeni neumnost na kvadrat – drži negativen rezultat. (Delo, 20. sep. 2007, NB) | ||
Če pa bi nemški »verski bratje« dali v svoj program »narodnostno enakopravnost,« da bi Mi liberalcem zaprli kljun, »potem bratje, Nemci ali kateri koli ste, dobite v nas odločne, navdušene zaveznike, ki pojdejo z vami v ogenj za najsvetejša načela naše svete vere, potem ste nam bližji, ste nam ljubši, nego slovenski liberalci, ki z nami nimajo nič skupnega, nego mrtvo govorico!« (Delo, 23. okt. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
V frazemu iti v ogenj za koga je ogenj prispodoba za veliko nevarnost. Kdor gre za koga vanj, se ji izpostavi, se žrtvuje za koristi koga. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | fr. | se jeter au feu pour qn. |
it. | gettarsi nel fuoco per qc. | |
levarsi anche il pane di bocca per qc |
iz díma v ôgenj, gl. dim.
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, gl. bruhati na koga ogenj in žveplo.
kot ôgenj ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo, močno; hitro | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Izmučena borba. Evakuacija duš. Večer peče kot ogenj. (S. Kosovel, Integrali 26, NB) | |
Prsi se mu dvigajo mukoma, kakor pri najtežjem delu, grlo se mu stiska od groze in po hrbtenici se mu pretaka ledena reka, katere hlad ga žge kot ogenj. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | ||
Rahlo se je upognil na papir in iz škatle je pokukala okrvavljena roka. »Zelo dobro,« je rekel in zamahnil z roko, da so se diamanti zasvetili kot ogenj. (Sonja Koranter, Golobji vodnjak, NB) | ||
Zavezana je kodeksu poklicne kriminalistke, zavezana molku in molčanju. Občutek je imela, da so jo Nandetove roke žgale kot ogenj in njegove ustnice so bile strupene. (Sonja Koranter, Trinajsti srebrnik, NB) | ||
Ker so se govorice razširile kot ogenj, smo preverili tudi namig, da je hči prvega laškega pivovarja Darja Turnšek Prevcu oddala v najem svoj celjski lokal Panda. (Delo, 2. okt. 2001, NB) | ||
Najmlajša monoteistična svetovna religija (tj. islam, op. J. K.) se je razširila kot ogenj, zaradi prepričljive moči jasnih vsakdanjih opravil in ustne propagande trgovcev. (Delo, 13. okt. 2001, NB) | ||
Pred nedavnim pa se je v javnosti kot ogenj razvnela debata, kako težki utegnejo za nogometaše postati psihični konflikti. (Delo, 8. dec. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera kot ogenj temelji na naravnih lastnostih ognja, tj. da je vroč, se zelo hitro širi, je rdeč. Glede na to je primerjalna sestavina kot ogenj dobila pomene ‘zelo, močno, hitro’, ki se povezuje z glagoli, pridevniki ali prislovi. Tako so nastali frazemi peči kot ogenj, žgati kot ogenj, vroč kot ogenj, rdeč kot ogenj, širiti se kot ogenj. |
kot ôgenj in vôda ekspr.; dvojč. primera, dv. sta, sva
Pomen | ||
popolnoma različna, nasprotna | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Do dve točki: Sta kot ogenj in voda, vajine predstave o življenju so popolnoma različne. To je lahko na začetku zanimivo in privlačno, če pa se ne bosta trudila za več prilagodljivosti, nimata dobrih možnosti za skupno prihodnost. (Ona, priloga Dela, julij–december 2007, NB) | |
10. feb. 2006 … Dobro in zlo ne strpita skupaj dlje kot ogenj in voda (indijski pregovor). (Google, sl.wikikuote.org/wiki) |
Izvor frazema | ||
Primera kot ogenj in voda temelji na lastnostih ognja in vode, ki so si zelo različne. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | jsou [na sebe] jako oheň a voda |
rus. | oni polnaja protivopoložnost’ drug drugu | |
oni nesovmestimy |
metáti na kóga ôgenj in žvêplo, gl. bruhati na koga ogenj in žveplo.
ôgenj v stréhi ekspr.; v povedni rabi, 3. os. ed., pren.
Pomen | ||
prepir, spor; veliko vznemirjenje, jeza | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | V želodcu me žge in zgaga me peče. In če kaj bleknem, je brž ogenj v strehi. Razsajajo, skačejo in otepajo z rokami, kakor bi hotele odfrčati. (C. Kosmač, Kruh, NB) | |
Rad je tožaril in tudi danes je zatožil: »Topolščak je kranjsko govoril.« Pa je bil zopet ogenj v strehi! Učitelj je kar tulil: »Kranjsko, kakor krščenice in perice.« (I. Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
Kot bi vrgel bombo! Če pride predsednik stranke in reče podružnici, da bi bilo mogoče bolje, če bi se malce drugače pripravljali na volitve, nastanejo takoj vik in krik in ogenj v strehi. (Delo, 10. jan. 1998, NB) | ||
Cilji, ki jih je zastavilo vodstvo kluba, so visoki. Tudi novinarji in publika si želijo dobre rezultate in če slučajno izgubijo, je takoj ogenj v strehi. (Delo, 4. okt. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem ogenj v strehi temelji na dejstvu, da, če zagori streha, nastane veliko vznemirjenje, panika. V prenesenem pomenu ogenj v strehi pomeni vse, kar koga zelo moti, vznemirja, razburja in posledice tega, tj. spor, prepir. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | hell to pay |
trouble in the camp | ||
avstr., švic. | Feuer im Dach | |
Feuer auf dem Dach | ||
češ. | oheň na střeše | |
fr. | le torchon brûle | |
il y a de l'eau dans le gaz |
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, gl. bati se koga/česa kakor živega ognja.
pêči kot ôgenj, gl. žgati kot ogenj.
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, gl. z ognjem in mečem.
posláti na kóga ôgenj in žvêplo ekspr.; pren.
Pomen | ||
pogubiti, hudo kaznovati koga | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Kakor je bilo v Nóetovem času, takó bo tudi v dneh Sina človekovega: jedli so, pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Nóe v ladjo; tedaj je prišel potop in je vse pokončal. Podobno bo, kakor je bilo v Lotovem času: jedli so, pili, kupovali, prodajali, sadili in zidali, toda na dan, ko je šel Lot iz Sódome, sta padala z neba ogenj in žveplo in vse pokončala. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | |
Samostan izkorišča kmeta, menihi zapeljujejo kmetske žene in hčere v nečistost, in ko bi Bog poslal ogenj in žveplo na samostan, bi bila to zaslužena kazen. (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) |
Izvor frazema | ||
Kot kaže prvi navedek iz Svetega pisma, je sklop ogenj in žveplo svetopisemska prispodoba v pomenu ‘poguba, uničenje; huda kazen’. |
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
prilívanje ólja na ôgenj, gl. olje.
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], gl. olje.
razširiti se kot ôgenj, gl. širiti se kot ogenj.
rdéč kot ôgenj ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo rdeč | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Tedaj je prišel drug konj, rdeč kot ogenj. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da se ljudje koljejo med seboj. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | |
Bila je noseča in je vpila od porodnih muk in bolečin. Nato se je na nebu prikazalo drugo znamenje: glej, velik zmaj, rdeč kot ogenj, ki je imel sedem glav in deset rogov, na njegovih glavah pa je bilo sedem kron. (Sveto pismo nove zaveze, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. kot ogenj. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | červený jako oheň |
rus. | ognenno-krasnyj |
šíriti se kot ôgenj ekspr.; primera, dov. razširiti se
Pomen | ||
zelo hitro se razširiti | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Spreletel jo je strah, ki se je v njej kot ogenj širil na vse strani. Krčevito je vzdrgetala. (G. Jakopin, Devet fantov in eno dekle, NB) | |
Kriza se kot ogenj širi po Rusiji. Ljudi se loteva obup. (Delo, 29. avg. 1998, NB) | ||
»Sedemminutni zmenek je zadnji hit, širi se kot ogenj in bo kmalu zajel Evropo,« napoveduje. (Delo, 18. jul. 2001, NB) | ||
Ker so se govorice razširile kot ogenj, smo preverili tudi namig, da je hči prvega laškega pivovarja Darja Turnšek Prevcu oddala v najem svoj celjski lokal Panda. (Delo, 2. okt. 2001, NB) | ||
Poleti 1524. prekipi zatajevani bes podjarmljenih na nemškem jugu. V grofiji Stühlingen v Gornjem Porenju izbruhne kmečki upor, ki se kot ogenj razširi po Švabiji, Alzaciji, Pfalzu, po Franki, Turingiji in Saškem. (Delo, 3. jan. 2004, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem širiti se kot ogenj temelji na dejstvu, da se ogenj zelo hitro razširi, če ga hitro ne pogasimo ali pravočasno ne omejimo. Enako velja za sopomensko primero širiti se kot požar. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to spread like wildfire |
češ. | šiřit se jako oheň | |
šiřit se jako požár | ||
fr. | se répandre comme une trainée de poudre | |
nem. | sich verbreiten wie ein Lauffeuer | |
rus. | razprostranjat‘sja s bystrotoj molnii |
vróč kàkor ôgenj ekspr.; primera, v povedni rabi, tudi kot pril.
Pomen | ||
zelo vroč | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Ta Čuka, kam je bila zašla! Tako sem letala – poglej, ti, ali nisem vroča kakor ogenj! Le deni mi roko na obraz!« (I. Cankar, Kako je gospod adjunkt rešil svojo čast, NB) | |
O, zadnji pogledi v ljubezni raj! Poljub sem ji dal kot ogenj vroč, in šla sva vsaksebi daleč proč. (A. Medved, Paemi 2, NB) | ||
Mladenič sune v okno in ujame dekleta za roko: »Ti si v plamenu, Bara, ah, kako si vroča, kot ogenj!« (I. Matičič, Na mrtvi straži, NB) | ||
»Zdaj bodo pričeli,« si je mislil in žile na čelu so se mu napenjale, polnile so se s krvjo, vročo kakor ogenj in oči so se mu zalile, zastrla jih je težka motna mrena. (I. Cankar, Na klancu, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera vroč kakor ogenj temelji na dejstvu, da je ogenj zelo vroč in je kot tak prispodoba za hudo vročino. |
z ôgnjem in mêčem ekspr.; pren., dvojč.
Pomen | ||
s silo, nasilno, z orožjem | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Njegov namen je bil, da si vojska pridobi mnogo blaga in bogastva ter veliko kristjanov odvede v sužnost. Vse drugo, česar čete ne morejo vzeti s seboj, pa naj se pokonča z ognjem in mečem. (Jakob Sket, Miklova Zala, NB) | |
Ko je prišla kolonizacija, so jih pošiljali na drugo stran luže, ko je prišla inkvizicija, pa pravično obsojali na grmado, v Franciji je Orleanski zbor zahteval, da jih zemljiška gospoda pokonča z ognjem in mečem, na Danskem so jih nagnali iz dežele, na Češkem so Romom rezali ušesa … (Mladina 2003, št. 41, NB) | ||
Vsak razsoden človek bo uvidel, da je tudi Žmitek kakor ustvarjen, da govori o lepoti, o umetnosti in o kulturi. Boril bi se z ognjem in mečem za vsak akvarel, na katerem bi bilo napisano njegovo ime. (Ivan Cankar, Jakopičev paviljon/Članki, polemike in feljtoni, NB) | ||
Ko pa je ob koncu 16. in začetku 17. stoletja z ognjem in mečem divjal po deželi zmagujoči katolicizem, je izginil vsak sled mlade naše kulture in narod je bil pahnjen nazaj v najčrnejšo temo. (Ivan Cankar, Trubar in Trubarjeve slavnosti/Govori in predavanja, NB) | ||
Tako daleč je prišlo v Evropi, da si vazalna državica upa nastopati z ognjem in mečem. Ali se evropska diplomacija ne sramuje dovoljevati, da se drobna mala žaba napihuje v velikanskega, ogenj bruhajočega zmaja? (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani, NB) | ||
»Primas niti z besedo ni omenil izdajalcev domovine, ki so bili na najvišjih cerkvenih položajih, niti poskusov pokristjanjevanja z ognjem in mečem,« piše komentator in sprašuje, ali so največje grehe storili patriotski duhovniki. (Delo, 23. maja 2000, NB) | ||
Okrutni dvonožec, ki si je samovoljno in arogantno nadel bleščeč epitet dvakrat modri, pametni človek (homo sapiens sapiens), z ognjem in mečem brezobzirno dokazuje svojo »superiornost« in »poklicanost« k odločanju o življenju in smrti na planetu, imenovanem Zemlja. (Delo, 7. mar. 2001, NB) | ||
Johan Ot ni vedel, da je član kakšne skupine, kakšnega bratstva, ki svet po svoje in noro in z ognjem in bičem in vero spreminja. (Drago Jančar, Galjot, NB) | ||
Če kdo moli zver in njen kip in sprejme na čelo ali na roko njen žig, bo tudi sam pil od vina božjega srda, ki je v vsej pristnosti nalito v čaši njegove jeze: z ognjem in žveplom bo mučen vpričo svetih angelov in vpričo Jagnjeta. (Sveto pismo nove zaveze, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem z ognjem in mečem je nastal v času, ko so se vojaki bojevali še s hladnim orožjem, ki ga simbolizira meč. Pri tem so si zlasti osvajalci pomagali z ognjem, s katerim so po zmagah pogosto upepelili naselbine premagancev. Ogenj danes simbolizira tudi strelno orožje, saj njegovo besedno poimenovanje uporabljamo tudi pri povelju za začetek streljanja. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | ohněm a mečem |
mečem a ohněm | ||
fr. | (mettre) à feu et à sang | |
par le fer et par le feu | ||
hr., srb. | ognjem i mačem | |
it. | col ferro e col fuoco | |
nem. | mit Feuer und Schwert | |
rus. | ognëm i mečom |
z óljem ôgenj gasíti, gl. olje.
znájti se med dvéma ôgnjema ekspr.; pren.
Pomen | ||
biti v položaju, ko koga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | To je bila skupina volilcev, ki je vračala udarec in s strani presenetila Kamerfieldove pristaše. Mr. Fogg, Auda in Fix so se znašli med dvema ognjema. Bilo je prepozno, da bi zbežali. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | |
Tisti Čečenci, ki so bili pripravljeni prevzeti oblast v regijah, mestih in vaseh, so se namreč nenadoma znašli med dvema ognjema. Z ene strani nanje silovito pritiskajo federali, kot tod pravijo zvezni vojski, z druge pa čečenski bojevniki, ki neusmiljeno kaznujejo vsakršno kolaborantstvo z Moskvo. (Delo, 11. avg. 2001, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. biti med dvema ognjema. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to find oneself between a rock and a hard place |
češ. | ocnout se mezi dvěma ohni | |
fr. | être pris entre deux feux | |
nem. | zwischen zwei Feuer geraten | |
zwischen Skylla und Charybdis sein | ||
rus. | očutit‘sja meždu dvuh ognej | |
okazat‘sja meždu dvuh ognej |
žgáti kot ôgenj ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo, močno žgati, peči | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Eno prižge in odtapa dalje. Prsi se mu dvigajo mukoma, kakor pri najtežjem delu, grlo se mu stiska od groze in po hrbtenici se mu pretaka ledena reka, katere hlad ga žge kot ogenj. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | |
Občutek je imela, da so jo Nandetove roke žgale kot ogenj in njegove ustnice so bile strupene. (Sonja Koranter, Trinajsti srebrnik, NB) | ||
Izmučena borba. Evakuacija duš Večer peče kot ogenj. Smrt Evrope! (S. Kosovel, Integrali 26, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. kot ogenj. |