bíti kómu tŕn v očéh, gl. trn.
bíti v očí nevtr.; pren., mn., navadno 3. os. ed. bije
| Pomen | ||
| biti zelo opazen, očiten | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V diferenciaciji, ki je doletela besedno družino »folklora«, predvsem bije v oči njena slabšalna semantika, kar zadnji čas lepo diagnosticira sintagma »folklorna zanimivost«; z določenimi variantami se dosledno pojavlja ob jezikovni problematiki našega naroda. (Marija Stanonik, Teorija slovstvene kulture, NB) | |
| Najbolj bije v oči prav to nesorazmerje – nastalo naj bi posebno ministrstvo, obdelava njegovih aktivnosti pa je tipično podcenjujoča. Obstaja hotenje, da bi na tem področju naredili premik, imamo celo nekaj kar dobrih softverskih podjetij, vladna politika pa doslej ni bila posebno stimulativna. (Delo, 18. nov. 2000, NB) | ||
| Vsaj od decembra lani vemo, da tudi zahodna najvišja sodišča lahko (čeprav skrajno redko) zagrešijo tako hude procesne napake, da je manjša škoda odstopiti od dotedanje neizpodbojnosti takih »dokončnih« sodb najvišjih sodišč kot pustiti v veljavi odločbo, katere procesna »nesnažnost« preveč bije v oči. (Delo, 27. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti v oči, prav tako delno sopomenski bosti v oči, temelji na predstavi o močnem delovanju, udarjanju vidnih dražljajev na oči. Preneseno na druga področja je nastal pomen opaznosti, očitnosti česa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | bít do očí |
| bít vočí | ||
| fr. | sauter aux yeux | |
| hr., srb. | biti komu u oči | |
| it. | saltare agli occhi | |
| nem. | ins Auge stechen | |
| ins Auge fallen/springen | ||
| pol. | coś się rzuca w oczy | |
| coś bije w oczy | ||
| coś uderza w oczy | ||
| rus. | bit’ v glaza | |
| brosat’sja v glaza | ||
| rezat’ glaza | ||
bôsti v očí nevtr.; mn., navadno 3. os. ed. bode
| Pomen | ||
| 1. motiti koga, vzbujati zavist | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pri vsem še najbolj bode v oči spoznanje, da si država ne prizadeva za zmanjševanje žrtev v prometu. Nikogar tudi ne zanimajo trajni invalidi prometnih nesreč … (Delo, 25. jan. 2000, NB) | |
| Nas seveda precej bolj bode v oči 13. mesto Slovenije, saj bo le 12 držav neposredno prispevalo ekipe v EL 2000/2001; najboljše štiri, kot že rečeno, po dve. (Delo, 21. feb. 2000, NB) | ||
| Prav posebej v prometu bode v oči tudi mačehovski odnos do varstva cest in okolja. (Delo, 24. okt. 2000, NB) | ||
| Med njimi po svoje bode v oči denimo postopek imenovanja vlade, ker bi se spričo predlaganih sprememb v predsedniku vlade skoncentrirala izjemno močna politična oseba, kar je v nasprotju z logiko demokracije. (Delo, 22. nov. 2001, NB) | ||
| 2. biti zelo opazen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vendar to, kar najbolj bode v oči, niso mantre mrmrajočih zahodnjakov, pobritih glav v vinsko rdečih meniških kutah, ampak Tibetanci, stari in mladi, v tradicionalnih chubah, nizki, vendar močne rasti in zdravega izgleda, ki prijazno se smehljajoč, mirnih oči in presenetljivo vedrega izraza na licih pozdravljajo … (Tomo Križnar, V iskanju ljubezni, NB) | |
| Pri tem še posebno bode v oči, da sta tako ravnali in ZLSD in LDS, čeprav v obeh strankah na deklarativni ravni prisegajo na politiko enakosti spolov in čeprav v obeh skupinah »premorejo« članice parlamenta, ki so tako pripravljene kakor zmožne sodelovati v delegaciji. (Delo, 2. apr. 2003, NB) | ||
| Najbolj bode v oči razmerje med ponudbo in povpraševanjem. V večjih gorenjskih mestih se pet – na Jesenicah tudi deset – kupcev zanima za eno stanovanje. (Delo, 7. dec. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti v oči. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to strike the eye |
| it. | saltare agli occhi | |
| nem. | ins Auge stechen | |
| ins Auge fallen/springen | ||
| pol. | kluć w oczy | |
| rus. | brosat’sja v glaza | |
| rezat’ glaza | ||
číst kot ríbje okó ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo čist (jasen) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zdaj so prederli solnčni žarki megleni zrak, vsa megla se je razkadila, nebo je bilo čisto, kot ribje oko – bil je prav lep, prijeten dan v pozni jeseni. (F. Erjavec, Zamorjeni cvet, SG 1861, 2) | |
| Nebo je bilo čisto, kakor ribje oko, in še vrabci, ki so posedali na obstrešji starega gradiča, in vreščali po vrtnih nasadih, pozdravljali so lepo jutro … (J. Kersnik, Na Žerinjah, 1878, 13) | ||
| Prišel sem noter do Save, bila je sicer majhna, ali veliko bolj zelena, kot po letu in čista kot ribje oko. (F. Erjavec, Na stricovem domu, SG 1860, 53) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. čist kot solza. | ||
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, gl. punčica.
dogôvor na štíri očí, gl. dogovor.
drégniti v kúrje okó, gl. stopiti komu na kurje oko.
dvóbòj iz očí v očí, gl. dvoboj.
glédati se iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
glédati smŕti v očí, gl. smrt.
govoríti iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
govoríti na štíri očí, gl. na štiri oči.
hodíti kód z odpŕtimi očmí, gl. hoditi po svetu z odprtimi očmi.
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, gl. svet.
iméti očí na pêcljih ekspr.; pren., mn., tudi kot primera
| Pomen | ||
| zelo radovedno, pazljivo gledati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | O možakarjih vseh starosti, ki imajo oči na pecljih, brž ko pride mimo čeden mlad deklič v tako skromni kopalni obleki, kot jo le dovoljujejo leta in brhka postava, imamo svoje mišljenje. (Mitja Tavčar, Camping kar po domače, 1962, 63) | |
| Njihovim morebitnim naslednikom – Lance Armstrong bi jih glede na sedanjo prevlado kmalu utegnil dohiteti – pa za nadziranje dogajanja na dirkah ni treba več imeti nenehno oči na pecljih. Zadnja leta in tako je seveda tudi na letošnji »francoski pentlji« je kot britev oster dar opazovanja in »branja« potez tekmecev zamenjala mala slušalka v ušesu ter majhna radijska postaja v žepu. (Delo, 24. jul. 2003, NB) | ||
| Voznikom in sopotnikom priporočajo, naj v avtu, odklenjenem ali zaklenjenem, ne puščajo vrednejših predmetov, torbic in oblačil. Predvsem ne na vidnih mestih. Tatovi imajo oči kot na pecljih in bodo izkoristili prav vsako priložnost. I. R. (Delo, 4. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti oči na pecljih je nastal po predstavi oziroma primerjavi (od napetega gledanja) izbuljenih oči s pecljatim sadežem, npr. češnjo na peclju. V nemščini se v podobni predstavi izbuljene oči pojmujejo, kot da so na pecljih, npr. v frazemu die Augen sitzen auf Stielen ‘kdo hoče zelo natančno videti’. Po tej predstavi je nastal izraz Stielaugen ‘velike, zelo izbuljene oči’ (najkasneje od leta 1900), ‘daljnogled’ (tj. »oči na pecljih«, od leta 1950), ki je tudi sestavina pogovornega frazema Stielaugen machen, Stielaugen bekommen, Stielaugen kriegen ‘pogoltno, pohlepno, radovedno gledati’ (od leta 1900). V hr., srb. je za ponazoritev napetega gledanja uporabljena hiperbola ispale (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki), izbuljene oči pa vzbujajo predstavo tudi o rogovih, in sicer v glagolih rogačiti, razrogačiti (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | ispale komu oči |
| rogačiti oči | ||
| razrogačiti oči | ||
| nem. | Stielaugen machen | |
| Stielaugen bekommen, Stielaugen kriegen | ||
| pol. | wytrzeszczać oczy na kogoś/na coś | |
iméti prevelíke očí, gl. imeti večje oči.
iméti véčje očí ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| pričakovati več, kot omogočajo resnične razmere | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Povprečni Slovenec torej kupuje majhno stanovanje – zanesljivo ne zato, ker ne bi potreboval večjega. Normalno je, da ima prodajalec večje oči, kot se kasneje, ob soočenju s kupcem, izkaže za upravičeno. Zato se ponudbene cene praviloma znižajo. (Delo, 4. dec. 2002, NB) | |
| Nagrada za napolnjen album je paket, poln Kraševih slaščic, vendar sta tako embalaža kot vsebina le bleda slika preteklosti. Ali pa imamo danes večje oči? Ivica iz Dubrovnika je bil naravnost razočaran. (Delo, 20. avg. 2004, NB) | ||
| Tudi sredstva, ki jih ta država realno kot proračunske vire namenja za obnovljive vire in za ukrepe učinkovite rabe so bistveno manjša od potrebnih in zapisanih v nacionalnem energetskem programu. Soočamo se z dejstvom, da imamo precej večje oči od možnosti. In ker nerealno planiramo, ker si postavimo nerealne cilje, predvidevamo tudi nerealne postopke. (Državni zbor RS: 33. redna seja 29. 01. 2004, NB) | ||
| Seveda smo si vsi želeli več, a kaj ko nekaterih priložnosti nismo izkoristili. Morda pa smo vsi skupaj imeli tudi malce prevelike oči in smo v željah pretiravali ali morda celo napak ocenjevali kakovost tega ali onega tekmeca. (Delo, 5. jul. 1999, NB) | ||
| Ob vrnitvi Matjaža Roglja v domovino se je potrdil rek, da imajo velika pričakovanja največkrat le velike oči. S podatki so skopi tako na ministrstvu za znanost, šolstvo in šport, kot tudi uradne informacije ljubljanskih kriminalistov, ki na tiskovni konferenci o primeru Matjaža Roglja niso neposredno odgovarjali na novinarska vprašanja. (Delo, 14. mar. 2001, NB) | ||
| Če pustimo ob strani morebitne politične motive, je bržčas res, da so se država in Rimljani vedli, kot da so podedovali izjemno veliko premoženje. Njihova pričakovanja, da se bodo s polnimi mošnjami iz tujine vrnili slovenski rojaki, ki so zbežali pred komunističnim režimom, so se izkazala za prazna, najmanj, kar jim je mogoče očitati, pa je to, da so imeli prevelike oči. (Delo, 9. avg. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti večje oči z različico imeti prevelike oči je verjetno nastal po krajšanju primere imeti večje oči kot želodec. | ||
iméti véčje očí kot želódec, gl. želodec.
iz očí v očí ekspr.; mn., prisl. zv.
| Pomen | ||
| 1. naravnost, odkrito, brez zadržkov | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nikar praznih besed, gospodič! Brez šale in varanja govoriva iz oči v oči! Videl sem, kje ste se slačili; opazoval sem, da vrlo plavate in da dobro poznate sovodje Krke in Save. (J. Mencinger, Abadon, NB) | |
| Bil pa je redkobeseden, zaprt, nekako nezaupljiv in nedostopen. V večji družbi se ni počutil dobro in je morda malce odkriteje govoril samo iz oči v oči, kakor mi je pravil Fran Albreht, h kateremu je nekaj časa pogosto zahajal. (J. Vidmar, Obrazi, NB) | ||
| Še veliko bi vam lahko napisal, pa tega nočem zaupati papirju in črnilu. Upam pa, da pridem k vam in se pogovorim iz oči v oči, da bo naše veselje popolno. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | ||
| Naslednji dan je na televizijo prišel predstavnik vlade. Človek dobi občutek, da se predstavniki vlade ne želijo pogovarjati iz oči v oči. Radi pa odgovarjajo. (Delo, 29. nov. 2002, NB) | ||
| Borza tako ostaja kraj, kjer si turistični trgovci in kupci gledajo iz oči v oči. (Delo, 15. nov. 2000, NB) | ||
| Poslansko dvorano naj bi v prihodnje razsvetljevale boljše luči, poslanci in ministri na čelu s premierom pa se bodo v krožni razporeditvi sedežev lahko poslej gledali iz oči v oči. (Delo, 25. jul. 2000, NB) | ||
| Ko bodo odšli, se bova objela, se gledala iz oči v oči in v tistih pomirjajočih trenutkih poskušala nadomestiti vse ure, minute in sekunde, ki jih zdaj izgubljava, kadar nisva skupaj. (Delo, 24. jan. 1998, NB) | ||
| Sam je kršitve človekovih pravic iskal že v osemdesetih, ko je kot član Mednarodne federacije za človekove pravice večkrat obiskal Kosovo, se iz oči v oči spogledoval s puškino cevjo in razmišljal, ali je bolje biti mrtev junak, ali pa živ in imeti možnost komu povedati, kaj se je dogajalo. (Delo, 21. feb. 2000, NB) | ||
| 2. nasproti, tik pred kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Delovna soba je tako majhna, da obiskovalec sedi s hrbtom skoraj naslonjen na vrata. Za delovno mizo, ki prostor napolnjuje skoraj do polovice, mu sedi nasproti človek v uniformi, njun položaj je, bi se reklo, iz oči v oči. (D. Jančar, Zgodba o očesih, NB) | |
| Jaz sem pač premalo ustvarjen za take naklepe in zvijače. Iz oči v oči mi postavite nasprotnika, enega ali tudi dva! (F. Detela, Veliki grof, NB) | ||
| No, potlej je tista pošast ali tisti peklenski škrat plezal gor ob barki prav na glas: škreb! škreb! škreb! Kakor je na vrh prišel, pa se ti je iz oči v oči meni nasproti postavil. (J. Jurčič, Deseti brat, NB) | ||
| Ne da bi namenil svoji žrtvi vsaj pogled, je d’Artagnan vzkliknil: »oprostite« in oddirjal naprej. Toda tedaj je na rami začutil železen prijem in iz oči v oči se je znašel pred bledim, besnim mušketirjem. (A. Dumas, Trije mušketirji, NB) | ||
| Kaj pa, če bi se midva znašla vmes, med mladičkom in medvedko? Pozneje sem se še nekajkrat znašel iz oči v oči z malo večjimi mladički. (Delo, 11. jan. 2000, NB) | ||
| »Azzurri« so si priigrali kar nekaj priložnosti, a njihovi napadalci Totti, Inzaghi in Montella niso imeli svojega dneva: vrat niso mogli zadeti niti takrat, ko so se pred mehiškim vratarjem znašli iz oči v oči. (Delo, 14. jun. 2002, NB) | ||
| Šeliga in druge prijatelje bi rad spomnil, da smo bili resnično zbrani in enotni – in nemara tudi »osrečujoče eni« – ko smo se znašli iz oči v oči z resno vojno nevarnostjo; ko nam je uspelo zavarovati slovenska življenja in ko smo dosegli prvi skupni cilj. (Delo, 5. jun. 1999, NB) | ||
| Žrtev in strelec sta si stala iz oči v oči. (Delo. 8. mar. 2000, NB) | ||
| Med Natacho Régnier in menoj se je zares nekaj zgodilo, nekakšna alkimija, presenečenje, da si stojiva iz oči v oči. (Delo, 2. okt. 2000, NB) | ||
| Med iskanjem so ves čas skrbeli tudi za varnost prebivalcev, čeprav je morilec dodobra nagnal strah v kosti domačinom, še posebej tistim, ki so ga srečali iz oči v oči na njegovem vlomilskem pohodu, na katerem je tudi moril. (Delo, 6. maja 2000, NB) | ||
| Ko je bil čisto blizu, je treščil steklenico ob tla, nesrečna trgovka pa se ga je tako ustrašila, da je raje stekla stran, kot da bi se iz oči v oči srečala z njim. (Delo, 22. feb. 2001, NB) | ||
| Tudi pri njem je alkotest pokazal več, kot je dovoljeno, zaradi česar so mu nadaljnjo vožnjo odsvetovali. Ko so se srečali iz oči v oči že v drugo, so ga odpeljali s seboj. (Delo, 23. apr. 1998, NB) | ||
| Dvoboj so bolje začeli Goričani, ki so si že v 7. minuti prek Ekmečića ustvarili prvo lepo priložnost. V srečanju iz oči v oči s Simeunovičem pa je streljal mimo vrat. (Delo, 4. apr. 2002, NB) | ||
| Slovenske reke po dolžini preplava za malico, za kosilo si privošči Donavo, za poobedek kakšno morsko ožino. Tokrat se bo iz oči v oči soočil z Mississippijem. (Delo, 29. jun. 2002, NB) | ||
| Britanska politika je adverzativna, na kar očitno kaže že sama prostorska ureditev spodnjega doma parlamenta oziroma parlamentarnih klopi, ki so razporejene po dvorani tako, da se vlada in opozicija dejansko soočata – iz oči v oči. (Delo, 5. jan. 1998, NB) | ||
| Samo enkrat v življenju sem videl iz oči v oči, kako je umrl človek. Na bolniški postelji, v modro belo črtasti pižami sem ga videl v tistem trenutku, ko je obstal. (Delo, 21. jun. 2003, NB) | ||
| Že iz samega Diderotovega naštevanja karakteristik obeh skupin Pitagorovih učencev je najbrž dovolj očitno, kako tisti trenutek, ko ga ne le slišijo izza zastora, ampak so »pripuščeni v svetišče« (sanctuaire), kjer ga vidijo face a face, iz oči v oči, sam Pitagora izgubi kultni in tako rekoč božanski status, njegov glas pa magično moč. (Miran Božović, Telo v novoveški filozofiji, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iz oči v oči izhaja iz predstave o tem, da oči poosebljajo osebe v medsebojni komunikaciji. Kakšna je ta komunikacija, kažejo glagolske sestavine (npr. gledati se, govoriti, pogovoriti se, postaviti se, soočiti se, srečati se, srečanje, stati si, znajti se) ali iz njih nastalih glagolskih samostalnikov (npr. pogovor, dogovor, dvoboj, sestanek, srečanje). Frazem je vseevropski, saj se v enaki sestavi pojavlja v več evropskih jezikih. Po enaki predstavi je nastal frazem na štiri oči. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | iz oka u oko |
| it. | a faccia a faccia | |
| a tu per tu | ||
| nem. | von Angesicht zu Angesicht | |
| Auge in Auge | ||
| pol. | oko w oko | |
| twarzą w twarz | ||
jásen kot ríbje okó ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo jasen (čist) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Z neba, jasnega kot ribje oko, je hudo pripekalo sonce. (J. Stritar, Svetinova Metka, 1868, 63) | |
| O zlata nedolžnost, o odkritosrčnosti polna lažnivost! Nebo je jasno, kakor ribje oko, beli oblački plavajo po njem. Reka se vije kakor srebrn pas, slavec toži svojo ljubezen, ponižna vijolica se skriva … (Ivan Cankar, Zaljubljena fantazija, NB) | ||
| Toda za hrbtom, okoli Storžiča so se megle vzdigovale, nebo je postajalo jasno kot ribje oko. (Mimi Malenšek, Matjaž, 1949, 263) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. čist kot solza. | ||
metánje péska v očí, gl. metanje.
metáti kómu pések v očí, gl. pesek.
mižánje na êno okó, gl. mižanje.
mižánje na obé očési, gl. mižanje.
mižáti na êno okó, gl. zamižati na eno oko.
mižáti na obé očési, gl. zamižati na obe očesi.
na lépe očí ekspr.; mn., pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| brez kakršnegakoli zagotovila, nekritično, nepremišljeno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Reci, tistega, ki ga bomo točili na binkoštni veselici!« Mami Pirčevi ni bilo čisto po volji, da mož kar tako, na lepe oči, izposoja denar, ki ni bil zgolj njegov, ampak sta ga privarčevala oba. (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, NB) | |
| Strankam in oblastnikom v postkomunizmu ne bo več mogoče verjeti na lepe oči, se pravi na ime ali na program, pač pa jih bo treba soditi po dejanjih in analizirati pojave, ki jih spremljajo. (D. Jančar, Egiptovski lonci mesa, NB) | ||
| A vsega tegale ne morem preveriti. Kar takole na lepe oči prvemu, ki mi pride okoli vogala, vse verjeti pa tudi ne morem. (Tomo Križnar, Samotne poti, NB) | ||
| In državna uprava se lahko naenkrat odloči, da moram dejavnost opustiti iz takšnih ali drugačnih razlogov, brez nadomestila, kar pa izniči varnost moje naložbe. Vi pa naredite polnilnico za vodo in dobite koncesijo kar tako, na lepe oči. (Delo, 23. mar. 2002, NB) | ||
| Poleg ekonomskega pa se še posebej banki obeta nematerialni iztržek: iz negativke, ki ji je bilo očitano dajanje posojil na lepe oči, bo lahko izšla kot moralna zmagovalka, ljudem prijazna, odprta, razumevajoča, prilagodljiva. (Delo, 15. okt. 2003, NB) | ||
| Marsikje se dogaja, da vodilni podrejene namenoma ne seznanjajo z vsemi možnostmi za nagrajevanje, dodatno izobraževanje in napredovanje, ker se bojijo, da jih bo nekdo drug prehitel na plačni lestvici. Drugod pa jasnih pravil o dodatnem nagrajevanju sploh nimajo in vse delajo na lepe oči, po prijateljskih merilih. (Delo, 12. feb. 1999, NB) | ||
| Ponosen sem na to odlikovanje, saj si ga moraš resnično prigarati. Ne dobiš ga kar tako, na lepe oči, zato ker si slaven. (Delo, 23. jul. 1999, NB) | ||
| Seveda pa banke denarja ne dajo na lepe oči, videti želijo bilance in poslovne načrte. Zdaj pripravljamo poslovne načrte in moram povedati, da kaže dobro. (Delo, 20. sep. 2003, NB) | ||
| Vse države zahodnega Balkana so obsedene z željo po članstvu v Evropski uniji. Romano Prodi: »Nikogar ni mogoče sprejeti na lepe oči, vzemite za zgled Slovenijo«. (Delo, 11. apr. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem na lepe oči temelji na predstavi, da kdo komu daje prednost, ga nekritično, nepremišljeno, površno ocenjuje samo zaradi lepih oči, preneseno lepega videza, navideznih kakovosti sploh. Po L. Röhrichu, I, 79, je ustrezno nem. um ihrer schönen Augen willen ‘unberechtigter Weise Zugeständnisse machen, Vorteile geben’ kalkirano po izrazu iz Molièrovega dela Précieuses ridicules (= Smešne precioze, 1660) pour leurs beaux yeux. Vzklik pripada zavrnjenemu oboževalcu, ki je spoznal, da je večja pozornost, upoštevanje namenjena njegovemu v markiza preoblečenemu slugi. Dami še predlaga, da vzljubi slugo, zalotenega v prevari, samo zaradi tistih vrlin, ki jih ima ta v resnici, tj. zaradi njegovih lepih oči (gl. RF3, 137). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | na lijepe oči |
| zbog lijepih očiju | ||
| it. | per i begli occhi di qc. | |
| nem. | um ihrer schönen Augen willen | |
| pol. | na piękne oczy | |
| dla pięknych oczu | ||
| rus. | radi č‘ih prekrasnyh glaz | |
| za krasivye glaza | ||
na štíri očí nevtr.; mn., pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| brez prič, osebno, zaupno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Kakšnem pogovoru?« je vprašal Syd in pogledal navzgor. »Na štiri oči. Ta izraelski izraz pomeni, da sta navzoča samo dva človeka.« (Victor Ostrowsky, Lev iz Judeje, NB) | |
| Na stvar pa gledamo tudi širše; izpovemo se lahko tudi svojim staršem, prijateljem, vsakemu, ki mu zaupamo, tudi duhovniku. Zmeraj je možnost, da se posameznik sreča z duhovnikom na štiri oči. (Delo, 17. mar. 2001, NB) | ||
| V soboto zvečer se je za trenutek zazdelo, da je Zinni dosegel zgodovinski kompromis. Šarona in Arafata – stara znanca z izraelsko-palestinskih front, ki se nikdar nista srečala »na štiri oči« – naj bi prepričal v sestanek. V premierjevem kabinetu so presenetljivo novico hitro popravili. (Delo, 18. mar. 2002, NB) | ||
| Znak nezaupanja in finančne stiske je bil že nedavni ne za nakup napadalca londonskega Chelseaja Jimmyja Floyda Hasselbainka, po zadnjem porazu pa je predsedniku zagorelo pod nogami. Z van Gaalom se je srečal na štiri oči in mu pojasnil, da sam ne namerava odstopiti, da pa to pričakuje od Nizozemca. (Delo, 28. jan. 2003, NB) | ||
| Učitelji (75 odstotkov) pa sodijo, da se morajo z učencem pogovoriti na štiri oči. (Delo, 26. nov. 2001, NB) | ||
| Niti ena država ni dobila vidnejše vloge, kot je bilo pred tem predvideno. Z Borislavom Stankovićem sem se pred začetkom sestanka pogovoril na štiri oči in ga skušal prepričati, da bi Slovenija dobila dve mesti v evroligi, a brez uspeha. Verjemite mi, tudi če bi s 5. nadstropja skočil na glavo, ne bi bilo nič drugače. (Delo, 11. apr. 2001, NB) | ||
| Takšno je bilo uradno pojasnilo, saj so se v avtocestni družbi kot kugi ogibali celo razmišljanju o tem, da je šlo morda za sistemsko napako. Da pa je šlo morda za kaj drugega kot zgolj »šlamparijo« blagajnikov, kaže dejstvo, da Dars svojih strank o napakah ni obvestil javno, ampak se je poskušal na štiri oči pogovoriti z uporabniki. (Delo, 20. feb. 2007, NB) | ||
| Do danes še nisem srečal človeka s sodniki, tožilci in pripadniki FSB vred, ki bi verjel, da sem kriv. Ko sem se pogovarjal na štiri oči s sodniki, so mi rekli: »Seveda nisi vohun, a saj razumeš, da se je sistem spravil nate.« (Delo, 3. maja 2003, NB) | ||
| V dobi elektronske pošte se je razmahnilo pisanje pisem na roko. Tudi jaz se še vedno raje pogovarjam z ljudmi na štiri oči kakor po telefonu. Očitno nočem biti ujetnik naglice, ampak svoboden: delam počasneje, a bolje. (Drago Bajt, Odčitki, NB) | ||
| Berlusconi zna vedno presenetiti, posebej pomenljivo pa se zdi, da se je tokrat v Parizu s kolegi pogovarjal brez prič in prevajalcev. Čisto na samem, na štiri oči, tudi dobesedno. (Delo, 8. dec. 2003, NB) | ||
| Svetlana Makarovič je svoje nestrinjanje s politiko slovenske Cerkve, podobno kot Taras Kermauner pred njo, izrazila z izstopom iz organiziranega občestva verujočih. Taras se odslej z Bogom sestaja na štiri oči. Brez posrednikov. (Delo, 29. dec. 2001, NB) | ||
| V ozadju obiska ameriškega zunanjega ministra v Berlinu so, domnevajo opazovalci, razpravljali tudi o srečanjih kanclerja Schröderja in predsednika Busha na bližnjih mednarodnih srečanjih – od zgodovinske obletnice ruskega Sankt Peterburga do srečanja G-8 v Franciji. Iz spremstva Colina Powella so zanikali možnost, da bi se državnika sestala tudi na štiri oči, saj da »na takšnih srečanjih ostaja le malo časa za dvostranske pogovore«. (Delo, 17. maja 2003, NB) | ||
| Ob prihodu v Bratislavo ga je z vojaškimi častmi pozdravil gostitelj, slovaški premier Robert Fico. Premiera sta se najprej sestala na štiri oči, sledili pa so plenarni pogovori delegacij. Odnosi med Slovenijo in Slovaško veljajo za prijateljske in brez odprtih vprašanj. (Delo, 4. jun. 2007, NB) | ||
| Cheney trdi, da bi mu razkritje imen onemogočilo, da se v prihodnosti še s kom posvetuje na štiri oči. Sprožil je špekulacije, da nekaj skriva in ščiti predsednika Busha. (Delo, 25. feb. 2002, NB) | ||
| Največkrat mora sodišče tehtati med dvema izpovedbama, saj se taka dejanja ( = posilstvo, op. J. K.) praviloma dogajajo na štiri oči. (Delo, 23. avg. 2002, NB) | ||
| Marija Cotman, ena od dvestotih odpuščenih delavk Emone Blagovni center Ljubljana, je pisni sklep o prenehanju delovnega razmerja prejela med porodniškim dopustom. Otrok je bil star komaj šest mesecev, ko so ji najprej »na štiri oči« predlagali, naj bi prišla v službo predčasno, in to že 1. februarja, ko je v računovodstvu največ dela. (Delo, 8. mar. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem na štiri oči izhaja, kot nakazuje že prvi citat, iz predstave o tem, da štiri oči poosebljajo dve osebi v medsebojni (zaupni, brez prič) komunikaciji. Kakšna je ta komunikacija, kažejo glagolske sestavine (npr. pogovarjati se, govoriti, pogovoriti se, posvetovati se, sestati se, srečati se) ali iz njih nastali glagolski samostalniki (npr. pogovor, dogovor, sestanek, srečanje). Frazem je vseevropski, saj se v enaki sestavi pojavlja v več evropskih jezikih. Po enaki predstavi je nastal frazem iz oči v oči, ki ima v nekaterih jezikih (npr. rus. z glazu na glaz) tudi enak pomen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | entre quatre yeux |
| en tête à tête | ||
| češ. | mezi čtyřma očima | |
| hr., srb. | u četiri oka | |
| među četiri oka | ||
| nem. | unter vier Augen | |
| pol. | w cztery oczy | |
| rus. | z glazu na glaz | |
| odin na odin | ||
nasúti kómu pések v očí, gl. pesek.
natrésti kómu pések v očí, gl. pesek.
ne zatískati si očí pred čím, gl. zatiskati si oči pred čim.
ne zatísniti očésa [vsò nóč], gl. ne zatisniti oči [vso noč].
ne zatísniti očí [vsò nóč] nevtr.; nikal., pren., tudi očesa
| Pomen | ||
| ne moči zaspati, sploh ne spati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Lovrek se je po njegovem odhodu nekoliko oddahnil, vendar ni vso noč zatisnil oči, morda ne toliko zaradi preteče kazni, kolikor zaradi globokega razočaranja nad človeško poštenostjo. Kaj ni bil povsem nedolžen, kaj ga niso pričakali trški pobalini, kaj ni on rešil Ulrika – če ne smrti, vsaj težke poškodbe … (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | |
| Razburil pa se je Ivan še bolj ko Zefa; ne zaradi ponočnjakov, proti katerim bo dal napraviti debele križe v okno; ampak še vedno se mu je zdelo, še vedno je čutil, kako se ga oklepa trepetajoča Zefa. Tresel se je tudi sam in vso noč ni zatisnil oči. (Fran Detela, Tujski promet, NB) | ||
| V polsnu sta ležala v tisti smrdljivi slami. Do jutra nista zatisnila oči. (Drago Jančar, Galjot, NB) | ||
| Na bajto je legla težka skrb. Dihur in Dihurka sta molčala in skoraj vso noč nista zatisnila oči. (Prežihov Voranc, Boj na požiravniku, NB) | ||
| Upravda vso noč ni zatisnil očesa. Državni blagajnik je razgrnil pred njim velikanske pergamente, na katerih so zevali z groznimi žreli računi za cerkev svete Sofije. (Franc S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, Prva knjiga, NB) | ||
| Od srda in žalosti se mu je zibalo pred očmi; ko je prišel domov, je legel na posteljo, premetaval se je vso noč in ni zatisnil očesa. (Ivan Cankar, Na klancu, NB) | ||
| Za oba bomo šele v zadnjem hipu vedeli, če bosta potovala v Francijo. Boisa sploh ni prišel na ponedeljkov dopoldanski trening, pred tem pa vso noč ni zatisnil očesa. (Delo, 30. nov. 2004, NB) | ||
| Ukrajinci so se za poraz s Španijo izgovarjali na žabe. Noč pred tekmo je namreč njihov spanec motil nezaželen žabji koncert, zato prenekateri niso zatisnili očesa. (Delo, 16. jun. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne zatisniti oči [vso noč] temelji na dejstvu, da imamo ljudje med spanjem oči zaprte. Kdor namreč zadrema ali zaspi, se mu oči same od sebe zaprejo. Če pa spanca kljub zaprtim očem ni, potem nas muči nespečnost, ki jo označujemo z obravnavanim frazemom. Tu navedenim dejstvom navkljub pa obstaja tudi frazem spati z odprtimi očmi, po katerem je možno na nek način vsaj na videz spati tudi z odprtimi očmi. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | ne pas fermer l'œil de la nuit |
| hr., srb. | ne sklopiti oka | |
| ne sklopiti oči | ||
| it. | non chiudere occhio | |
| nem. | kein Auge zutun | |
| kein Auge zumachen | ||
| pol. | nie zmrużyć oka | |
| nie zmrużyć oczu | ||
očí [vsèga] svetá publ.; pren., mn.
| Pomen | ||
| svetovno, mednarodno javno mnenje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Televizijska diplomacija, ki jo v intervjuju omenja Joschka Fischer, je lahko tudi nekaj dobrega. Lahko prepreči, da bi zločinci daleč stran od oči sveta končali svoje obračune. (Delo, 2. nov. 2000, NB) | |
| Medtem ko so bile oči sveta uprte v postopno krepitev sovražnosti do Palestincev in arabskih držav, je Netanjahu skoraj neopazno pod nogami drobil volilno bazo. (Delo, 19. maja 1999, NB) | ||
| Slovenska daljnovidnost, da bodo oči sveta vsaj nekaj dni uprte v Dublin in da se je prav tam najbolje predstaviti s kompleksnim programom, se je izkazala za pravilno in med pristopnicami unikatno. Podobnega projekta se namreč ni lotila nobena od njih, ko pa so se na to spomnili, niso dobili ustreznega in dovolj eminentnega prostora. (Delo, 6. maja 2004, NB) | ||
| Unicef za zdaj nadaljuje priprave na dogodek, v katerega naj bi bile uprte oči vsega sveta, v srečanje vodilnih državnikov z otroki, ki naj bi jim bila poslej dejansko zagotovljena prednost, vidnejše mesto v družbi, večje spoštovanje njihovih pravic. (Delo, 13. sep. 2001, NB) | ||
| Slovenska nogometna reprezentanca je v zadnjih štirih letih prav blestela na evropskih prizoriščih in si po nastopu na Euru 2000 senzacionalno priigrala še nastop na največjem, najodmevnejšem in najprestižnejšem športnem tekmovanju na svetu – svetovnem prvenstvu, v katero so ta mesec uprte oči vsega sveta. (Delo, 8. jun. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oči [vsega] sveta je nastal po pravilu pars pro toto, po katerem oči prestavljajo ljudi vsega sveta, svetovno, mednarodno javno mnenje. | ||
odpréti [kómu] očí ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| omogočiti komu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zapeljani so, si pravim. Treba jim bo odpreti oči in jim dopovedati, da so tudi oni ljudje,« je nadaljeval Martin, kakor bi pridigal, in se ozrl po hlevu, če je hlapec še tam, da mu pri priči odpre oči. (Ciril Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
| Politika, čigar stališča se ne prekrivajo z njegovimi, še danes ne bi kar tako zavrnil: »Mislil bi si, da le ne more biti tako zelo črn (ali rdeč), saj se obrača name. In mislil bi si tudi, da mu lahko v takšnem sodelovanju morda pomagam odpreti oči. Pavel je bil najprej Savel. (Delo, 19. mar. 2004, NB) | ||
| Doma so se morali spoprijeti z nasprotniki vsega naprednega v alpskem smučanju. Pripravili so načrt, kako odpreti oči pristojnim, da bo slovensko tekmovalno in učiteljsko smučanje sledilo svetu. (Delo, 27. sep. 1998, NB) | ||
| Evropski voditelji se zato ne bi smeli zateči k zakulisnemu mešetarjenju, temveč bi se jim po francoski in nizozemski zavrnitvi ustave končno morale odpreti oči, da je konec sanj o še tesnejši politični integraciji in čedalje tesnejši uniji, kot jo omenja rimska pogodba iz leta 1957. EU bi morala kreniti v smeri ohlapnejše, manj federalistične in manj centralizirane naveze. (Mladina 2005, št. 23, NB) | ||
| »Predvolilna kampanja se šele začenja. Volivci bodo končno odprli oči in ugotovili, da premierske volitve niso lepotno tekmovanje, ampak odločitev o njihovi prihodnosti,« je v Mednarodnem kongresnem centru v Jeruzalemu na tiskovni konferenci za tuje novinarje zatrdil Ehud Barak. (Delo, 1. feb. 2001, NB) | ||
| Igram bolj napadalno. Številni lanski porazi so mi odprli oči, videla sem, kje delam napake in v čem so tekmice boljše. (Delo, 2. feb. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem odpreti [komu] oči temelji na predstavi, da mnogi ljudje kljub normalnemu vidu pogosto ne uvidijo ali ugotovijo, kaj se okoli njih ali z njimi resnično dogaja. Zato jim je treba odpreti oči, tj. pomagati, da uvidijo, spregledajo, spoznajo, kaj se v resnici dogaja, jih opozoriti na to. Frazem je svetopisemskega porekla (gl. Geneza 1, 21, 19 itd.). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to open so.'s eyes |
| to remove the scales from so.'s eyes | ||
| češ. | otevřit někomu oči | |
| fr. | ouvrir les yeux à qn. | |
| hr., srb. | otvoriti komu oči | |
| nem. | jmdm. die Augen öffnen | |
| rus. | otkryt‘ komu glaza [na čto/na kogo] | |
okó za okó ekspr.; pren., tudi oko za oko, zob za zob
| Pomen | ||
| če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Pazite se, Athos, bodite previdni! Ubiti ste jo hoteli in ona je ženska, ki se ravna po pravilu: oko za oko; ona vas ne bo zgrešila.« »Ne bo si drznila odpreti ust, saj bi se s tem sama obsodila.« (Alexandre Dumas, Trije mušketirji, NB) | |
| V njej ni asimetrične napake, ki bi jo bilo treba in moč zapolniti z ljubeznijo, kakor je to pri Božji lepoti. Demoni zahtevajo oko za oko ne samo v stvareh pravice, temveč tudi lepote. Zato je ta lepota v svojem odsevu Božjega, česar tudi demoni ne morejo preprečiti, še vedno lepa, a v svojem demonskem namenu in prijemu sprevrženje v grdo … (Vinko Ošlak, Včasih je tudi misliti užitek, Filozofske sentence, NB) | ||
| Slišali ste, da je bilo rečeno: ‘Oko za oko in zob za zob.’ Jaz pa vam pravim: ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | ||
| Tudi ne verjame, kot pravi, da je z agresijo in orožjem mogoče priti do pravičnejšega sveta. Prva radikalna sprememba pred 2000 leti se je po njegovem zgodila z zamenjavo zakona »oko za oko, zob za zob« z zakonom ljubezni, z »ljubite svoje sovražnike«. Edino in najmočnejše orožje apostolov je bilo hkrati najblažje sredstvo, s katerimi so dosegali velike spremembe. (Delo, 8. jan. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oko za oko je skrajšan iz daljšega oko za oko, zob za zob in je, kot kažeta tudi dva zadnja zgleda, svetopisemskega porekla. Izraža značilno postavko maščevanja v najstarejšem pravu, znano iz najstarejših zbirk zakonov (gl. Levit, 24, 20 itd.). Že v Hamurabijevem zakoniku (1792–1750 pred n. št.) je rečeno: Če kdo drugemu uniči oko ali zlomi kost, bodo to storili tudi njemu. Ta postavka je bila juridična, ni pa se nanašala na krvno maščevanje (RF3, 495–496). Frazem se v daljši obliki glasi v lat.: Oculum pro oculo, dentem pro dente, hr. oko za oko, zub za zub (gl. Biblija, Exodus 21, 24). V slovenskem jeziku se tema dvojčkoma pridružuje še tretji, tj. glavo za glavo. | ||
okó za okó, zób za zób, gl. oko za oko.
pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, gl. punčica.
pések v očí, gl. pesek.
poglédati resníci v očí, gl. resnica.
pogovárjati se s kóm iz očí v očí, gl. na štiri oči.
pogovárjati se s kóm na štíri očí, gl. na štiri oči.
pogôvor iz očí v očí, gl. pogovor.
pogôvor na štíri očí, gl. pogovor.
pogovoríti se s kóm iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
pogovoríti se s kóm na štíri očí, gl. na štiri oči.
postáviti iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
postáviti se iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
resníca v očí bôde, gl. resnica.
sáme očí so kóga ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| 1. pazljivo gleda, opazuje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kadar je v varnostnem svetu treba dvigniti roko za napad na Irak ali dovoliti prelete ameriškim lovcem in se posredno znajti v vojni z Beogradom, opravimo v eni minutki. Kadar se nam ponuja možnost (so)oblikovanja politike, od katere bo odvisno, kako bomo živeli s sosedi, so nas same oči. (Delo, 31. maja 1999, NB) | |
| Pazno in vedno pripravljen za skok, zavoljo zverjadi. Bile so ga same oči in ušesa. In še z nosom je lovil vonje. (Janez Jalen, Bobri I, Sam, NB) | ||
| Človek bi dejal, da je kot koncert človeških glasov in bakrenih glasbil. Passepartouta so bila same oči in ušesa; Mr. Fogg je potrpežljivo čakal, ne da bi spregovoril besedo. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | ||
| 2. je zelo suh, shujšan | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Svetla slamica, ki jo je dražila, je bil v resnici sončni žarek; in gledal sem dijake, kakó so v klopeh dobre volje in kako se prisrčno posmehujejo veverici in njeni pomoti. Prvi razred srednje šole je bil in dečki so bili drobni, da so jih bile same oči in so bili vsi vneti za take zgodbe. (Boris Pahor, Nekropola, NB) | |
| Takrat sem imel hčer, – bolehno in bledo; same oči so je bile: – velike, čudovite oči, kakor jih imajo polblazni ljudje. Poznali je niso skoro nikjer, ker ni hodila nikamor; po materini smrti še posebno ne. (Ivan Cankar, Sveta noč Damijana Gavriča, NB) | ||
sanjáriti z odpŕtimi očmí, gl. sanjati z odprtimi očmi.
sánjati z odpŕtimi očmí nevtr.; mn., tudi pren.
| Pomen | ||
| sanjati bede, v budnem stanju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kdor sanja z odprtimi očmi, ne bo se nikoli mogel povzpeti takó visoko, kakor če sanja ponoči, v spanju, z zaprtimi očmi. Ako bediš, se ti primešajo v sanje vsakoršne druge skrbí, ki te zmirom vlečejo nazaj na trdna tlà … (Ivan Cankar, Pri nas, NB) | |
| Revno bajto kraj vasi v Modreju ob Soči je imel Miha Gregor. Tak revež je bil, da svoje žive dni ni zmogel za pest črnega denarja, pa je zato z odprtimi očmi pri belem dnevu sanjal o samih kupih beneških cekinov in tudi v besedi strašno razsipal s tem namišljenim bogastvom. (Delo, Ivan Pregelj, Tolminci, NB) | ||
| »Verjetno pozna vsakdo kakšnega človeka z obrazno slepoto,« meni doktor Grüter. Okolica jih ima za arogantne ali čudaške. Okrog hodijo, kot bi sanjali z odprtimi očmi, in ne pozdravljajo nikogar. (Delo, 14. jun. 2003, NB) | ||
| Bratu se je hipoma neizmerno zasmilila. Lahno jo je pobožal po laseh, potem pa vnovič krenil ven na vrt, kjer je brez pravega dela postopal med gredicami, ljubkoval rastline in sanjaril z odprtimi očmi … (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Bela zajema vse druge barve iz barvnega spektra ter odseva spodbuden, uravnovešen in optimističen značaj. Čeprav ste velik individualist, ki pogosto sanjari z odprtimi očmi in teži po preprostem življenju brez zunanjih pritiskov, ste svobodnega duha, odprti, komunikativni in vselej polni novih zamisli. (Viva, avgust 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. spati z odprtimi očmi. | ||
sestánek na štíri očí, gl. sestanek.
sestáti se s kóm na štíri očí, gl. na štiri oči.
soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
spáti z odpŕtimi očmí ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| rahlo, napol bede spati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mračilo se je. Mici je sedela pri oknu in ni mislila čisto nič; redka in občudovanja vredna je ta sposobnost, toda Mici jo je imela, znala je celo spati z odprtimi očmi. (Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, NB) | |
| Na zaslonu se zamenjujejo izseki Asta pri različnih opravkih: Ast vodi kozmoplan, Ast pri jedi, Ast se izčiščuje v sanitarnem prekatu, Ast na neki moški zabavi ljubkuje svetlolasega mladeniča, Ast spi z odprtimi očmi, Ast med plavanjem, Ast na masažniku … (Miha Remec, Prepoznavanje ali Bele vdove črni čas, NB) | ||
| Obenem sem bil čisto buden, tako drugače kot ob večerih doma, ko sem, bodisi na vasi, v internatu ali v mestu, vsako družabnost motil s svojo utrujenostjo. Na edinem plesu, na katerega so me vzeli s seboj, sem zaspal z odprtimi očmi, in v zadnjih urah leta si je moj oče vedno zaman prizadeval, da bi me s kvartanjem zadržal od postelje. (Peter Handke, Ponovitev, NB) | ||
| Kljub krizi se nekatera podjetja niso niti zganila, temveč še naprej kot mesečniki spijo z odprtimi očmi. Zgovoren je že način, kako so izbrani direktorji: rekli bi, da bolj kot pristojnost šteje pripadnost politični stranki. (Delo, 17. jan. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem spati z odprtimi očmi je nastal po krajšanju iz primere spati z odprtimi očmi kot zajec. Dalje gl. spati kot zajec. Po vzorcu frazema spati z odprtimi očmi je nastal tudi frazem sanjati z odprtimi očmi z različico sanjariti z odprtimi očmi. | ||
sréčanje iz očí v očí, gl. srečanje.
sréčanje na štíri očí, gl. srečanje.
sréčati se iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
sréčati se s kóm na štíri očí, gl. na štiri oči.
státi si iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
stopíti kómu na kúrje okó ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| po nerodnosti zadeti koga na občutljivo mesto | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nekdo drugi se je odlikoval z močnim glasom, kaj je govoril, vrag vedi – grmelo je kar tako; zdaj je državni poslanec, in če bi ne bil nekoč stopil ministru na kurje oko, bi bil danes tudi že dvorni svetnik, tako bo pa šele jutri. Glej, na tak način se ljudje spreminjajo. (I. Cankar, Zaljubljena fantazija, NB) | |
| Slovenski prevod tega dela pa je izšel v Župnijskem uradu Dravlje. Čeprav bo sodobno, od moškega »neodvisno« žensko marsikatera misel hudo zbodla, pravzaprav le dregne v kurje oko, ki je pognalo kot posledica zgolj namišljene svobode. Tako vsaj razumem to delo zaradi lastne zgodbe, ki bi najbrž vsebovala več radostnega miru, ko bi bile moje misli v dobi mladenke prepojene s čim podobnim. (Delo, 8. avg. 1998, NB) | ||
| Sčasoma sem se naučila natančno poimenovati tudi svoje neznane, strašljive globine. In glej, s konico svojega peresa se lahko dotaknem tudi – nedotakljivih. Naravnost v kurje oko. (Delo, 16. dec. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Besedni zvezi stopiti komu na kurje oko in dregniti v kurje oko sta uporabljeni v prenesenem pomenu, temeljita pa na dejstvu, da je kurje oko zelo občutljivo. Če stopimo nanj, zelo boli. Frazem stopiti komu na kurje oko je verjetno sprejet iz pog. nem. jm. auf die Hühneraugen treten. Tudi besedna zveza kurje oko je kot kalk sprejeta iz nem. Hühnerauge, to pa iz lat. oculus pullinus (prim. it. occhio pollino). Nemško posredovanje omenja že J. Glonar (Naš jezik, Ljubljana 1919, 39): Izposodili smo si besedi pri Nemcih, ki so imenovali sprva ta stisek hürnen(es) = hörnernes Auge, tj. roženo oko. Beseda hürnen pa se je sprevrgla pri Nemcih po ljudski etimologiji v bolj znano Hühner, kurji, in tako je nastalo Hühnerauge, kar smo Slovenci kratko malo prevedli s: kurje oko. Na Gorenjskem kurjemu očesu pravijo živ trn (Breznik), dopisnik Ž. v Nov. 6. IV. 1859 pa je rabil v dopisu dosledno izraz shábje oku, selten kúrje okó; Guts. 1789, 144: Hühnerauge, kurju oku; Janežič 1850, 293: Hühnerauge, kurje okó, žulj, 235: kurje okó, Hühnerauge; Cigale 1860, itd. (gl. J. Stabej, JiS 14, 1969, 123). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to tread on so.’s corns |
| češ. | šlápnout někomu na kuří oko | |
| šlápnout někomu voko | ||
| it. | pestare i piedi a qc. | |
| nem. | jmdm. auf die Hühneraugen treten | |
| rus. | nastupit’ komu na ljubimyj mozol’ | |
stráh imá velíke očí, gl. strah.
temà se déla kómu pred očmí, gl. tema.
varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, gl. punčica.
vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
volóvske očí nevtr.; mn.
| Pomen | ||
| velike, okrogle oči | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | ‘Umil bi se, Tone, umil!’ da je Ravničar izbuljil svoje mokre volovske oči in zastokal: ‘Umil? … Da se mi prisadi!!!’ (Ciril Kosmač, Pomladni dan, NB) | |
| To je bil mož petdesetih let, pravi morski volk, godrnjač, s katerim se verjetno ni bilo lahko pogajati. Volovske oči, svetli rdečkasti lasje: ničesar ni bilo na njem, kar bi mu dajalo videz omikanega človeka. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) | ||
| Ta rima je Lojzetove prenapete možgane trenutno zamotila z mislimi, … se zazrl nazaj v Štefanove volovske oči, ki so nepopustljivo strmele v njegove, … (Prešeravanje 2008, Google, www.oocities.com/vidpogacnik/preserav…) | ||
| Bukve imajo vretenasto in sloko telo. Po hrbtu so modro sive do olivne barve, po bokih sive, po trebuščku pa srebrnkaste barve. Telesa imajo na gosto posejana z drobnimi luskami, na bokih jih krasijo tri ali štiri zlate proge. Imajo mičkena usta in velike volovske oči z rumenkastim sijajem. (Google, Kapetan.net, Navtični forum, 27. okt. 2009) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem volovske oči temelji na primerjavi človeških oči z volovskimi. Na enaki primerjavi temelji tudi izraz volovski pogled ‘pogled široko odprtih, breizraznih oči’. | ||
vréči kómu pések v očí, gl. pesek.
vréči očí na kóga/kàj, gl. vreči oko na koga/kaj.
vréči okó na kóga/kàj ekspr.; pren., tudi mn. oči
| Pomen | ||
| želeti si, rad imeti koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ti, zadnjič sem te videl, kako si se nekaj muhal okrog Tončke! Pa ne, da si nanjo vrgel oko?« (Gitica Jakopin, Žarometi, NB) | |
| Eden naukov tega izleta je, da nekatere stvari, ki se zgodijo, dojameš mnogo let kasneje. Janko je bil tako prijazen in nas je obiskal, zato ker je vrgel oko na mojo sestro, sestra pa se ni kopala v morju, ker so bili ravno tisti dnevi v mesecu. (Delo, 12. avg. 2006, NB) | ||
| Hitro je (Bastl, op. J. K.) ugotovil skupaj z vodjo razvoja v družbi Emo Kontejnerji Silvom Remškarjem, da je obrat Pocinkovalnica zelo profitabilen. Ker ga ni bilo mogoče lastniniti posebej, je vrgel oko na Emo Kontejnerji in se prijavil na razpis bivšega Koržetovega sklada. (Delo, 11. apr. 2000, NB) | ||
| Čeprav je JLA med umikom z migi odpeljala tudi opremo, letališče pa minirala in močno poškodovala, se bosanska in hrvaška stran ne moreta dogovoriti, kateri pripada. Menda je tudi Nato vrgel oko na veliko letalsko oporišče, oddaljeno le 30 kilometrov od še večjega poligona za oklepne in topniške enote Sforja na Glamoču. (Delo, 28. dec. 1998, NB) | ||
| S povprečjem 16 točk, 4,6 asistence in 3,4 skoka ne zaostaja kaj prida za prvim zvezdnikom New Jerseyja, Jasonom Kiddom (19,4 točke, 8 asistenc in 6,6 skoka), s čimer nagiba tehtnico v svoj prid tudi pred naslednjo sezono. Ni namreč skrivnost, da se bo San Antoniu po upokojitvi Davida Robinsona sprostilo dobrih 14 milijonov dolarjev v plačilnem limitu igralcev in da so med drugim vrgli oči tudi na Kidda, kateremu poteče pogodba z New Jerseyjem. (Delo, 16. jun. 2003, NB) | ||
| Vendar tega ni kazala; vzravnano je hodila po vasi in tudi na koru je še pela. Marsikdo je vrgel oči za njo, toda samo Zagričarjev Stanko se je bil opogumil in ji povedal, da jo ima rad, potem pa nihče več, zakaj Oti ga je tako presunljivo pogledala, da je sklonil glavo in odšel … (Ciril Kosmač, Pot v Tolmin, NB) | ||
| Mimo so pluli številni španski, portugalski, angleški, nizozemski in ruski kapitani, tudi znameniti pirat Sir Francis Drake leta 1579, toda zaliv je za koloniste dolgo ostajal nezanimiv. Šele ko so tudi Angleži in Rusi vrgli oči nanj, so Španci v bližini današnjega San Francisca leta 1776 ustanovili frančiškanski samostan, katerega zavetnik je naselbini podaril ime. (Delo, 4. dec. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vreči oko na koga/kaj temelji na dejstvu, da se želja po naklonjenosti, ljubezni koga najprej začenja kazati s pogledi in njihovo izmenjavo. | ||
z očmí in ušési ekspr.; mn., dvojč., pren.
| Pomen | ||
| zelo pazljivo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Danny je rekel, da je neprecenljiva. Z očmi in ušesi je opazoval ulico. Zaradi tašče mu je uspelo izpeljati dve prodaji. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | |
| Za Kosovo je pomembno, da je Ovse tam z »očmi in ušesi«, kakor je navzočnost 1200 opazovalcev označil poročevalec generalnega sekretarja Nata Norvežan Kai Eide. (Delo, 17. nov. 2005, NB) | ||
| Kadar je grozila nevihta, je služabnik Cerkvenega zvonika sprožil alarm. Z očmi in ušesi je oprezal za požari. Če je kjer koli zagledal ogenj, je dal znak za preplah. (TVS – Odprti kop – Alpe – Donava – Jadran: sobota, 09. februar 2008, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem z očmi in ušesi temelji na dejstvu, da je naše dojemanje dogajanja okrog nas učinkovito, če ga dobro opazujemo in mu tudi prisluhnemo. Na enakem dejstvu temelji nem. Augen und Ohren aufhalten ‘pazljivo zasledovati kaj’. | ||
z očmí na pêcljih ekspr.; pren., mn., tudi kot prilastek
| Pomen | ||
| zelo pazljivo, natančno, na preži | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Z očmi na pecljih je bolščal v sejmarja. (S. Vuga, Vseenost, 1972, 266) | |
| Pričakoval sem, da bom uvodne etape lahko izkoristil za klepet s prijatelji, a se je izkazalo, da moram od štarta do cilja voziti v polni pripravljenosti, z očmi na pecljih. Obramba rožnate majice je zelo naporna. (Delo, 19. maja 1998, NB) | ||
| Oblast naj pristavi nekaj naših skupnih soldov za kakšno primerno dolgo ozaveščevalno medijsko kampanijo o odnosu do soljudi in čistega okolja. Pa kakšnega inšpektorja z očmi na pecljih in z nabrušenim jezikom naj pošlje v pomoč pozabljivim sprehajalcem psov, ki se pogosto delajo, kot da kuža ni njihov, medtem ko taisti kuža »zida dišeči spomenik« njihove sprenevedavosti. (Delo, 21. feb. 2003, NB) | ||
| In že oko, na pecljih, mi odkrije, da v barju blatne mrgoli drhali … (D. Alighieri – A. Capuder, Božanska komedija I, 1972, 53) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti oči na pecljih. | ||
zakrívanje očí pred čím, gl. zakrivanje.
zakrívati očí pred čím, gl. zatiskati si oči pred čim.
zamižáti na êno okó ekspr.; pren., nedov. mižati
| Pomen | ||
| hote spregledati kaj; biti popustljiv, prizanesljiv | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Navsezadnje imamo popolno oblast, je rekel čez čas komit. Lahko v kakšnem domačem pristanu na eno oko zamižimo. Lahko te, razumeš, spustimo. (D. Jančar, Galjot, NB) | |
| Nova Ljubljanska banka je včeraj prvič javno potrdila tudi novačenje slamnatih mož, ki zanjo »držijo« lastniške deleže v Dolenjski banki. Čeprav bi ob strogem razlaganju zakona o prevzemih tako ravnanje lahko imeli tudi za prepovedano delovanje povezanih oseb, sta ustanovi, ki nadzirata banke in kapitalski trg, očitno pripravljeni zamižati na eno oko. (Delo, 8. mar. 2000, NB) | ||
| Osrednja tema svetniškega delovanja v minulih dveh letih je bil namreč vedno denar, zaradi katerega so bili pripravljeni zamižati vsaj na eno oko tudi svetniki iz desne polovice političnega spektra, ko je šlo za načelna vprašanja temeljnih opredelitev zavoda. (Delo, 26. jun. 2000, NB) | ||
| Mednarodna skupnost se do Turkmenije vede dvolično. Ker jo zanimajo njena naravna bogastva, rada zamiži na eno oko pri človekovih pravicah. (Delo, 5. okt. 2001, NB) | ||
| Če imajo slovenski naftni trgovci na tem trgu res takšne interese, kakor trdijo, lahko začasno tudi zamižijo na eno oko in derivate prevažajo tudi po železnici. (Delo, 29. jan. 2002, NB) | ||
| Pri slednji koncesiji je komisija pripravljena zamižati na eno oko, kajti zahteva zgolj skrajšanje veljavnosti pogodbe od 15 na pet let. (Delo, 4. feb. 2004, NB) | ||
| Celo ženske se sprijaznijo s tem in njegovih nočnih izletov niti omenjajo ne več. Zamižijo na eno oko, kot se reče, samo da je »mir pri hiši«, četudi jim bo srce počilo od nemira. (Viva, maja 2003, NB) | ||
| V sredo popoldne je šel papež na kraj, s katerega je morda še najbolj zmotil židovske gostitelje, ki se jim bo bolj posvetil v četrtek (ko bo obiskal Muzej holokavsta in se poklonil milijonom žrtev v obdobju, ko je cerkev molčala in mižala na eno oko). (Delo, 23. mar. 2000, NB) | ||
| Policija je tista, ki je zanič pri nas v državi. Žal moram povedati, da imajo sezname vseh dilerjev, od tistih najmanjših do največjih, pa ne naredijo nič, ker nimajo korajže, enostavno so scagani in letajo brez glave ali pa mižijo na eno oko, ker so verjetno zelo blizu njih – in tu je največji problem. (Delo, 15. dec. 1999, NB) | ||
| Afganistanu vladajo lokalni plemiči, s katerimi so ZDA preko Karzaija dosegle relativno politično premirje, njegovo ceno pa plačujejo z mižanjem na eno oko. (Delo, 7. dec. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zamižati na eno oko z nedovršno različico mižati na eno oko temelji na predstavi, da ljudje z očmi nadziramo, spremljamo dogajanja v določenem okolju in dejanja ljudi v le-tem. To spremljanje, nadziranje pa ni stooodstotno, če pri tem zamižimo na eno oko. Tako se je razvil pomen o popustljivosti, prizanesljivosti nadzora. Nadaljnjo, tj. višjo ali popolno stopnjo te popustljivosti, prizanesljivosti pa je mogoče doseči z mižanjem na obe očesi (gl. frazema zamižati na obe očesi, mižati na obe očesi), kar pomeni, da česa, navadno nedovoljenega, odgovorni iz takih ali drugačnih razlogov sploh nočejo videti in posledično ne kaznovati. S pretvorbo glagolske sestavine mižati v glagolnik mižanje sta iz frazemov mižati na eno oko in mižati na obe očesi nastala še frazema mižanje na eno oko in mižanje na obe očesi. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to wink at |
| to shut one’s eye to | ||
| to look the other way | ||
| nem. | ein Auge zudrücken | |
zamižáti na obé očési ekspr.; pren., tudi mižati
| Pomen | ||
| biti zelo popustljiv, prizanesljiv | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Lepo pojejo, pomisli superior, ženske, moški so delovni, pridni, samo to je, da imajo nekateri še zmeraj več žena, reče, kako naj jih potegnemo iz greha, kaj mislite, pater Simon, je prav, da glede tega zamižimo na eno, na obe očesi. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | |
| Po drugi svetovni vojni so tedanji Zahodni Nemčiji očitali, da je ob mnogih nacističnih zločinih zamižala na obe očesi, saj so valovi hladne vojne skrili številne Hitlerjeve množične morilce. (Delo, 3. okt. 2000, NB) | ||
| Trgovina s človeškimi organi postaja vse bolj donosen in mednarodno razvejen posel, v katerega so nedvomno vpleteni tudi cariniki, ki zamižijo na obe očesi, ko zločinci tihotapijo čez državno mejo zaboje s človeškimi organi. (Delo, 18. sep. 2000, NB) | ||
| Eno takšnih je denimo, koliko naj bodo mediji zavoda še komercialni, da ne bodo ogrožali njegove temeljne statutarne in zakonske naloge ustvarjati programe v korist javnosti. Mižali so na obe očesi tudi takrat, ko je nepravilnosti razkrila revizija poslovanja … (Delo, 26. jun. 2000, NB) | ||
| Koncesionarjem pa ne bi bilo več treba delati v prostorih, v katerih ne le da se bolniki ne počutijo dobro, ampak mora zdravstvena inšpekcija mižati na obe očesi, sicer bi jih morala lepo število enostavno – zapreti. (Delo, 13. nov. 2001, NB) | ||
| Kakor trdijo v organizaciji mater, starešine mižijo na obe očesi, ko starejši vojaki in nižji častniki trpinčijo nabornike, včasih pa takšno početje celo spodbujajo. (Delo, 21. jan. 2004, NB) | ||
| Medijski oziroma tiskovni sveti dandanes delujejo skoraj v vseh državah evropske demokracije in z večjim ali manjšim uspehom umirjajo želje po zanemarjanju poklicnih norm na račun velikih dobičkov, ki jih lahko prinese kratkotrajno mižanje na obe očesi. (Delo, 2. dec. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zamižati na eno oko. | ||
zapírati očí pred čím, gl. zatiskati si oči pred čim.
zatískanje očí pred čím, gl. zatiskanje.
zatískati si očí pred čím ekspr.; pren., tudi nikal., dov. zatisniti
| Pomen | ||
| ne hoteti spoznati, priznati česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ki ničesar ne preobrača, da bi bilo laže ali vsaj znosno. Ki je močna in ne zatiska oči pred dejstvi. (G. Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | |
| Minister Kropiwnicki je znova opozoril, da si ni treba zatiskati oči pred nevarnostmi, ki tičijo za nenehno rastjo stopnje brezposelnosti in zunanjetrgovinskega primanjkljaja. (Delo, 11. feb. 2000, NB) | ||
| Ne moremo si zatiskati oči pred tem, da se dogajajo klimatske spremembe in te spreminjajo odtočne režime v naših vodah. (Delo, 26. jul. 2000, NB) | ||
| Šesto mesto bi v športu pomenilo lepo uvrstitev, na lestvici držav z največjo stopnjo samomorilnosti pa pomeni le to, da si slovenska družba še vedno zatiska oči pred dejstvom, da si v povprečju dva človeka na dan vzameta življenje. (Delo, 7. sep. 2000, NB) | ||
| Najbolj je bentil Fabio Capello, trener Rome. Smo edina zveza, ki si še kar zatiska oči pred težavami. Zanje mora nekdo plačati. (Delo, 9. feb. 2001, NB) | ||
| Po vstopu v EU si na Uradu za varstvo konkurence ne bodo več mogli zatiskati oči pred konkurenčnimi razmerami na slovenskem trgu pijač. (Delo, 19. jul. 2003, NB) | ||
| Judovski zgodovinarji in nekateri drugi ocenjevalci mu očitajo, da je zatisnil oči pred nacistično morijo in je ni obsodil, mnogi pa ga branijo, češ da glede na svoj položaj ni mogel storiti več, kot je. (Delo, 18. mar. 2000, NB) | ||
| Izvirnost se morda kaže v zatiskanju oči pred problemi in v pogumu, da Moškričeva svojo izraznost in poznavanje zlorab krepi z izrazi: spizdi Nik, pofl, poden, kreten, šiza, zjebana … (Delo, 4. mar. 2004, NB) | ||
| Ni hotela biti ena tistih žensk, ki hočejo imeti nove kuhinjske pulte ali drugačne zavese takoj, ko zapustijo prijateljičino hišo. Toda zdelo se je neumno, da sta z Dannyjem zapirala oči pred tako pomembnim vidikom življenja, ki bi jima bil lahko skupen. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
| Ne zapira oči pred težavami pri končni redakciji takega dela, saj je snov zelo različna tudi glede na to, kateremu neslovanskemu narodu je kak slovanski narod sosed. (Marija Stanonik, Teorija slovstvene kulture, NB) | ||
| Prepozna sprememba: sodelavci doživijo pretres, ko krivulja padajoče uspešnosti preseka krivuljo rastoče; zavedo se, da bi bili lahko na rastoči krivulji, če bi se bili pravočasno odločili za spremembo. Nekaj časa še zapirajo oči pred resničnostjo, potem pa se slednjič (in pogosto prepozno) le odločijo za spremembo … (Stane Možina, Management, nova znanja za uspeh, NB) | ||
| EU pa namerava v celoti spremeniti tudi svojo strategijo do Rusije. Evropa namreč ne more zapreti oči pred napakami Rusije, je še dejal Da Costa. (Delo, 17. jan. 2000, NB) | ||
| Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa – pogumno jim glejmo v lice! (I. Cankar, Očiščenje in pomlajenje/Govori in predavanja, NB) | ||
| Neizpodbitno je, da so ustavili začete procese demokratizacije, pridruževanja evropskim integracijam in rasti nacionalnega bogastva ter si zakrivali oči pred nedopustnim siromašenjem države in volivcev, ki so jim slepo dajali glasove. (Delo, 10. okt. 2000, NB) | ||
| A nemara se je treba tokrat zadovoljiti z malenkostmi: očiten napredek je že to, da si svetovna politična in gospodarska elita ne zakriva več oči pred dejstvi kot še pred nekaj meseci. (Delo, 10. okt. 1998, NB) | ||
| Pri tej nesposobnosti, priznati si dejstva, gre za zakrivanje oči pred resnico, je dejala Herzogova in nekoliko obotavljivo dodala, da se celo visoko usposobljeni profesionalci, ki v celoti sprejemajo ta koncept, včasih pogovarjajo s pacienti, pri katerih je bila ugotovljena možganska smrt. (Delo, 15. sep. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zatiskati si oči pred čim in različici z glagolskima sestavinama zakrivati, zapirati je nastal po prenosu s konkretnega preprečevanja videnja z zatiskanjem, zakrivanjem ali zapiranjem na zavest koga, ki noče spoznati, priznati česa, kar je očitno. Frazem je precej v rabi tudi v zanikani obliki, pri čemer dobi nasprotni pomen: ne zatiskati si oči pred čim ‘hoteti spoznati, priznati kaj’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to close one’s eyes to sth. |
| to close one’s mind to sth. | ||
| to shut one’s eyes to sth. | ||
| češ. | zamhouřit oči nad čim | |
| mhouřit oči nad čim | ||
| přimhouřit oči nad čim | ||
| přimhuřovat oči nad čim | ||
| zamhuřovat oči nad čim | ||
| zavírat oči před něčím | ||
| fr. | fermer les yeux | |
| refuser de voir qc. | ||
| hr., srb. | zatvarati oči pred čim | |
| zatvoriti oči pred čim | ||
| nem. | die Augen vor etwas verschließen | |
| rus. | smotret’ na čto skvoz’ pal’cy | |
| posmotret’ na čto skvoz’ pal’cy | ||
| zakryt’ glaza na čto | ||
| zakryvat’ glaza na čto | ||
zatísniti si očí pred čím, gl. zatiskati si oči pred čim.
znájti se iz očí v očí, gl. iz oči v oči.
zréti smŕti v očí, gl. smrt.
Dostopnost