bíti pod oróžjem ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti v vojaški formaciji; bojevati se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Eden izmed poveljnikov OVK, ki ni razkril identitete, je dejal, da je še vedno pod orožjem kakih 50.000 mož in da zadošča samo en poziv, pa jih bo več kot 200.000. (Delo, 3. avg. 1998, NB) | |
| Po oceni OZN je na svetu pod orožjem približno tristo tisoč otrok. Ponekod v Afriki ali Aziji celo prevladujejo, toda mladoletniki niso nobena posebnost niti v evropskih vojskah. (Delo, 20. okt. 1999, NB) | ||
| Toda Čečenija je kljub temu resno pripravljena na spopad. Pod orožjem je že kakih 35.000 prostovoljcev (ruske čete naj bi štele 50.000 vojakov), ki naj bi v morebitno ofenzivo proti ruski okupacijski soldateski krenili pod geslom Maršo (svoboda). (Delo, 5. okt. 1999, NB) | ||
dáti kómu oróžje v rôke ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| omogočiti, povzročiti, da lahko kdo nastopi proti komu | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In ko problematizirate nekatere samoumevnosti o materi in njenem poslanstvu in ko poskušate razumeti, kako to na primer, da tako zaupljivo hodimo rodit otroke v neke velike rojstne hiše, kjer nam popolni neznanci pomagajo roditi našega otroka, ne morete, da ne bi napisali disertacije. Če ostanem resna, zdelo se mi je ključno pokazati, da diskurzi in institucionalne prakse, povezane z materinstvom, zahtevajo strog premislek, hkrati pa sem hotela dati ženskam orožje v roke. (Delo, 11. okt. 2003, NB) | |
| Gre za obrambo slovenstva pred nasilnimi in revanšističnimi in osvajalnimi in ne vem kakšnimi še sosedi. Ali se ne zaveda, da s tem daje orožje v roke Italijanom, da nas bodo lažje nekoč »pobasali« v eno od evropskih regij (ali res samo do Rakeka?!)? (Delo, 19. feb. 2005, NB) | ||
| Odobrila sta ga v strah in grozo vodstva ameriške vojne proti mamilom; njegovi funkcionarji pravijo, da s sredstvi, ki so jim na voljo, niso sposobni razvozlati sporočil. Eden od vojskovodij te vojne se pritožuje, da mu je Bill Gates na tarnanje, da daje Microsoft s tem novo orožje v roke trgovcem z mamili, arogantno zabrusil: »Morate si nabaviti večji računalnik.« (Delo, 10. jul. 1999, NB) | ||
| Niti malo pa ni logično, da jih naša država posluša in deluje proti lastnim ljudem. Logično in dobro tudi ni, da morajo podjetja na najbolj odmevnem mediju razlagati svoje poslovne probleme in dajati s tem orožje v roke konkurentom. (Delo, 28. okt. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dati komu orožje v roke je že v zbirkah pregovorov in rekov: Dal mu je orožje v roke. (S. Prek, Ljudska modrost – trden je most, 1974, 118) Dati /komu/ orožje v roke. (E. Bojc, Pregovori, 1974, 209–210) Temelji na prenesenem pomenu sestavine orožje: ‘sredstvo, način, metoda, s katerimi lahko kdo nastopa proti komu’. | ||
iméti pod oróžjem ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti na voljo določeno število oboroženih ljudi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zaveznice razmišljajo tudi o racionalizaciji mirovnih operacij na Balkanu; tam imajo skupaj z drugimi državami pod orožjem okoli 60.000 vojakov. (Delo, 19. dec. 2001, NB) | |
| Nihče ne ve, koliko mož ima pod orožjem Saudijec. Omenjajo elitno brigado 055, drugi govorijo o tisočih skrajno predanih, izjemno izurjenih in oboroženih borcih. (Delo, 25. sep. 2001, NB) | ||
| V dokaz, da skupna zunanja, varnostna in obrambna politika – zadnjo so decembra lani na vrhu v Laeknu razglasili za »operativno«, čeravno petnajsterica pod orožjem ta hip nima niti enega vojaka – vendarle uspešno deluje. (Delo, 23. jul. 2002, NB) | ||
izbíti kómu oróžje iz rôk ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| onemogočiti koga, preprečiti mu, da bi nastopil proti komu | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Toda fant bržda zna vsakomur izbiti orožje iz rok – in navsezadnje se ti iz ogorčenosti nad njim izcimi celo nekaj … no, morda ne prijateljstvo, a nekaj, kar je vsaj skorajda na meji prijateljstva. (M. Malenšek, Pojoči labodi II., 1971, 73) | |
| »Spet se nisva razumela! Če vse to povem kar sam, izbijem tako profesorskemu zboru kot policiji iz rok njihovo poglavitno orožje. Zavežem jim gobec, jaz njim, namesto da bi ga oni meni in študentom.« (M. Rožanc, Zračna puška, 1971, 104) | ||
| Stepinca smo izpustili zato, da izbijemo Vatikanu propagandistično orožje iz rok … (SPor 18. 3. 1952, 1./I) | ||
| Na sestankih in konferencah je s svojimi govori znala navdušiti mladino. Zdramila je slehernega. Nepopustljivim je izbila iz rok orožje slehernemu. (M. Kranjec, Nekoč bo lepše, 1954, 130) | ||
| Vključitev izstopne klavzule v ustavno pogodbo bi izbila orožje iz rok evroskeptikom, ki Unijo primerjajo z zaporom, iz katerega je nemogoče pobegniti, obenem pa pomeni simbolični, vendar nujni dokaz načela svobode, na katerem mora temeljiti razširjena skupnost, trdijo pristaši. (Delo, 26. apr. 2003, NB) | ||
| Vsi bodo za privatizacijo javnih služb, zdravstva in šolstva v skrajni posledici. Desnici bo s tem izbito orožje iz rok, da bi jih obšla z boka. Trdili bodo, da je to zahrbtna politika. (Delo, 8. dec. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem izbiti komu orožje iz rok temelji na prenesenem pomenu sestavine orožje: ‘sredstvo, način, metoda, s katerimi lahko kdo nastopa proti komu’. Glagolska sestavina izbiti pomeni, da se komu tako delovanje onemogoči, prepreči. | ||
klicáti kóga pod oróžje, gl. poklicati koga pod orožje.
odložíti oróžje nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| vdati se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Toda Karci tudi po tem polomu niso odložili orožja. (Herodot – A. Sovre, Zgodbe II, 1955, 56–57) | |
| Prav zato je IOOF izdal razglas, v katerem jamči vsem zavedenim in prisilno mobiliziranim, da se jim ne bo zgodilo nič, če se pridružijo narodnoosvobodilni vojski, ali če odlože orožje in se vrnejo na svoje domove. (B. Kidrič, Zbrano delo I, 1938, 355) | ||
| V naši državi imamo še sovražnike socializma, še niso vsi odložili orožja. (Josip Broz Tito, R. Benulič, F. Šafar, ZD V, 1954, 628) | ||
poklicáti kóga pod oróžje star.; pren., nedov., klicati
| Pomen | ||
| vpoklicati, mobilizirati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tedaj so bili učitelji v Slovenski Istri vpoklicani pod orožje. Le nekaj starejših je ostalo na svojih mestih. (Slovenska Istra v boju za svobodo, 1976, 76) | |
| Da je bila gneča še hujša, so iz okoliških vasi prihajali v mesto še podeželani, ženske, otroci in starci, ki so spremljali svojce, poklicane pod orožje. (L. Zupanc, Anka Mikoljeva, 1970, 95) | ||
| »Teta,« je Štefan pomirjujoče zaklical ženici, ki je v zadnjih dveh in pol letih ostarela za pet, šest let, »ne bojte se, vas ne bodo poklicali pod orožje. (A. Ingolič, Človek na meji, 1952, 202) | ||
| Kurirji so ga potem še ponoči s kolesi raznesli po vsem okrožju in zjutraj 10. septembra je že visel po vseh vaseh in pozival može in fante pod orožje. (R. Polič, Sonce in ceste, 1961, 17) | ||
| Klicali so delavce pod orožje. (M. Jastrun, F. Vodnik, Mickiewicz, 1952, 411) | ||
položíti oróžje nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| vdati se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | … je februarja 1934 prišlo čez Kozjak v Jugoslavijo 25 šucbundovcev. Na meji so položili orožje in v Mariboru smo jih lepo sprejeli ter jih porazdelili po stanovanjih. (Bitka, kakor življenje dolga, 1975, 84) | |
| V zadnjem trenutku, tako rekoč tik pred nosom, se je cilj izmuznil in treba je bilo položiti orožje. (J. Kugy – M. Lipovšek, Božanski nasmeh Monte Rose, 1976, 103–104) | ||
| »Vaše veličanstvo, srečen sem, da vam ob dvajsetem rojstnem dnevu lahko razveseljivo novico – Italija je položila orožje.« (Tovariš 1971, št. 14, 46) | ||
| V vsej severozahodni Italiji so se Nemci v množicah vdajali; tako je posadka Genove, ki je štela štiri tisoč mož, položila orožje pred nekim britanskim zveznim oficirjem in partizani. (W. S. Churchil – J. in M. Zupančič, Druga svetovna vojna, 1964, 1011) | ||
| Po »aktu o pomiritvi« /v Dominikani/ bi morali konstitucionalisti položiti orožje, redna vojska pa bi morala njihove oficirje spet sprejeti v svoje vrste. (A. Novak, Delo 1966, št. 72, 4) | ||
| Seveda niso bili domači in tuji reakcionarni krogi, ki so izgubili bitko, s tem zadovoljni, pa ne pripravljeni hitro položiti orožje. (E. Kardelj, Problemi naše socialistične graditve III, 1955, 45) | ||
| Priznal jih je ves svet. Kartel je zmagal. Nasprotniki so položili orožje. (Jože Brejc, Harlekinov plašč, 1960, 168–169) | ||
| Drugo kolo tekmovanja v I. republiški ligi za moške je potekalo v znamenju zmag gostov. Domačini so morali kar štirikrat položiti orožje pred bolje razpoloženimi gosti. (LD 1961, št. 201, 15) | ||
| S Floranom in Contijem je moral položiti orožje z 2:0, z Gregorettijem pa se zaradi pozne ure sploh ni spoprijel. (Primorski dnevnik 1962, št. 92, 4) | ||
prijéti za oróžje ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| začeti se bojevati; pripraviti se na boj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V tem začudenju je zgrabil za orožje polemike in satire in napisal je sonet Apel in čevljar. (A. Slodnjak, Prešernovo življenje, 1954, 59) | |
| Za orožje so morali prijeti vsi za to sposobni moški, celo okrevanci iz vojaške bolnišnice. (W. S. Churchil – J. in M. Zupančič, Druga svetovna vojna, 1964, 916) | ||
| V tej pesmi najdemo dobičke, ki jih le mir dati zamore; v uni zopet ognjene besede rojakom, za orožje prijeti in si domovino nedloge oteti. (J. Trdina, Pretres, LČ 1850, 300) | ||
| A ko bode potreba prijeti za orožje, borili se bomo »elegantno«, ne po turško. (J. Stritar, Literarni pogovori, Z 1877, 15) | ||
| Ko jutro napoči, vidili so Slovenci na enkrat, da jih je zajel desetkrat veči sovražnik; – in nepripravljeni, prestrašeni so morali zopet zgrabiti za orožje in braniti sebe in deželo. (J. Jurčič, Juri Kozjak, 1864, 63) | ||
| Tudi takrat, ko je bilo treba zgrabiti za orožje in se z njimi boriti proti okupatorju za svobodo in za to, kar imamo danes, tudi takrat je reakcija apelirala na nezavednost, na slaba čustva v naših ljudeh. (B. Kidrič, Zbrano delo II, 1959, 437) | ||
rožljáti z oróžjem ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| groziti z vojno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Res je, pravi članek, Rusi nekaj rožljajo z orožjem in delajo sitnosti na mejah, vendar do vojne do sedaj ni prišlo … (Primorski dnevnik, 3. avg. 1951, 1) | |
| Hitler in Musolini sta čedalje glasneje in predrzneje rožljala z orožjem, Angleži in Amerikanci pa so ju gledali prekrižanih rok. (A. Ingolič, Kje ste, Lamutovi?, 1958, 333) | ||
| Hemingway je res napisal nepozabni roman Starec in morje, a napisal je tudi Zbogom orožje in Komu zvoni. Skrajneži so še vedno pripravljeni rožljati z orožjem. Kdaj jim bo naposled odzvonilo? (Delo, 14. sep. 2002) | ||
| Ko je Washington lani oktobra napotil prvo letalonosilko v Perzijski zaliv in začel rožljati z orožjem, je bilo vsem bolj ali manj jasno, da gre za sestavni del diplomatskega pritiska na Bagdad, naj neha izzivati svetovno skupnost … (Delo, 12. feb. 1998, NB) | ||
| V osmih letih predsednikovanja je pravzaprav nenehno rožljal z orožjem in z bombami udrihal po Iraku in Jugoslaviji. Toda to je premalo za vstop v zgodovino. (Delo, 5. jun. 2000, NB) | ||
| nastala je (velikosrbska ideja) iz domišljije in miselnosti bojevite skupine, ki želi žvenketati z orožjem na Balkanu in ki hoče pod krinko demokratizma prisiliti vse Jugoslovane, da bi se uklonili maliku surove sile. (F. Klopčič, Problemi 1967, št. 53, 728) | ||
zgrábiti za oróžje, gl. prijeti za orožje.
Dostopnost