Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Vi niti vedeli niste, v kakšni nevarnosti ste živeli. Povsod so vam bili za petami … (Ivan Cankar, Za narodov blagor, NB)
Kovač ni bil preveč dolgih krakov, toda poštena jeza mu jih je krepko podaljšala in tako hitro prekladala, da ga je dohitel sredi njive cvetoče ajde. Ko mu je bil tik za petami, se je hudič bliskovito ustavil, se obrnil in mu podstavil nogo. (Ciril Kosmač, Kovač in hudič, NB)
»Težko pretentam Bibe,« je rekla gospa. »Povsod so mi za petami.« »Saj so res nadležne,« je pritrdilo dekle in se zazrlo v žar ptico na gospejinih prsih. (Miha Remec, Žar ptice, NB)
Izvor frazema
V frazemu biti komu za petami sestavina peta pars pro toto označuje zadnji del telesa koga, ki mu nekdo sledi, ga zasleduje. Na podoben način je nastal tudi frazem biti komu za ritjo.
Kaj ima pa vaš moški od življenja? Od vsega, kar je prinesel s seboj na svet in kar se je naučil še zraven? Od vseh svojih sposobnosti? Od svojega truda? Ko si napenja možgane in brusi pete? (Gitica Jakopin, Slovo od deklištva, NB)
Med večerjo, ki jo je vodstvo reprezentance pripravilo za slovenske poročevalce, je pred pričami zatrdil, da bo držal obljubo. Ob tem je še izdal, da že brusi pete, saj vsak dan prehodi do deset km … (Delo, 17. maja 2004, NB)
David Robert Joseph Beckham svoj prvi drseči štart izvede 2. maja 1975 v londonskem Chingfordu. Ata Ted je amaterski nogometaš, ki brusi pete za tako prestižne enajsterice, kot sta recimo Kingfisher in Finchley Wingate; David bo pozneje pravil, da je bil odličen igralec … (Mladina 2004, št. 24, NB)
Študenti si spet brusijo pete z iskanjem nepredrage sobe. Kljub povečani zmogljivosti mariborskih študentskih domov, bodo študenti morali najemati bistveno dražje sobe pri zasebnikih. (Delo, 11. sep. 2000, NB)
Izvor frazema
Frazem brusiti pete v obliki pete si brusiti z razlago ‘okoli tekati’ ima J. Glonar (SSJ, 274) pri iztočnici peta. Pri iztočnici brusiti pa navaja besedno zvezo pete si brusiti pri plesu in razlago ‘če za koga drugega opravljamo pota’. Ta razlaga se verjetno nanaša na Pleteršnikov frazem pete brusiti za koga, für jemanden herumlaufen (gl. Plet. I, 67). Prav tam ima Pleteršnik še zgled piti zna in brusiti pete (= plesati). Frazem brusiti [si] pete s sopomenko brusiti [si] noge je nastal po predstavi, da so pri hitri hoji ali teku človeka najbolj obremenjene njegove noge oziroma stopala, zlasti pete.
Zapisal sem že, vendar ponavljam, da zelo določno pomnim žareči obraz Vladimira Levstika, ki nam je nekako predsedoval z bliskajočimi se očmi in ki nam je, ko je prišla njegova ura, v hrupu in šumu zaupal svojo osrečujočo misel: »Zdaj naj še Oton iztegne pete, potem bom prvi jaz.« Pretreslo me je in presunilo. (Josip Vidmar, Obrazi, NB)
»Nocoj bo tu še prebito vroče, a tebe ne pustim v nevarnost, skupiti bi jo utegnil kakor le-oni v grmu. Tvoji še vedeli ne bi, kje si stegnil pete. Umakni se, preden završi vihra!« (Ivan Zorec, Stiški tlačan, NB)
»Sicer pa, Far, oba dobro veva, kako je z evianskim bogom,« mu reče z zaupnim glasom. »Zapit, samopašen starec je, ki bo kmalu stegnil pete in zamenjal ga bo mehkužen sin, katerega nisem mogel naučiti mečevanja in so mu bližje pesmi kakor bogovanje …« (Miha Remec, Iksia ali slovo od živostrojnega človeka, NB)
Kaj kmalu je pozabil na Horaca in Ovida in jo končno ucvrl, kar so ga nesle pete, nekam tja proti Padovi. (Bogomir Magajna, Na bregovih srca, 1957, 175)
kot da gorí pod petámi kómu, gl.pod petami gori komu. ne séči kómu niti do pêtekspr.; pren., nikal.
Pomen
ne biti komu enak, enakovreden po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti
»Igrala sem dovolj dobro, da sem izvlekla celo kožo,« je priznala Američanka in nadaljevala: »Vem pa, da s tako igro Martini ne sežem niti do pet. Če bom hotela igrati v finalu, potem bom morala igrati precej drugače.« (Delo, 25. jan. 2000, NB)
Avtor Paul Connolly mladega šampiona primerja s pravkar dokončno upokojenim Patrickom Rafterjem in ugotavlja, da ta čas vodilni igralec sveta kljub odličnim rezultatom svojemu vzorniku ne seže niti do pet. Z morebitno zmago v Rod Laver Arena bi nedvomno osvojil srca rojakov. (Delo, 13. jan. 2003, NB)
Že prvi nastop pred kamerami je pokazal, da 52-letni nekdanji boksar ne seže niti do pet svojemu političnemu šefu, enemu najboljših retorikov v državi. Mališkin je pred parlamentarnimi volitvami naredil pravi škandal, saj je po predvolilni debati na televiziji NTV s pestmi napadel enega od nastopajočih analitikov, ki si je drznil grdo govoriti o Žirinovskem. (Delo, 12. jan. 2004, NB)
Izvor frazema
Gl. ne seči komu niti do kolen.
od gláve do pêt, gl.glava. od pêt do gláveekspr.; mn., pren., prisl. zv., tudiod glave do pet
Katarina se je zdrznila, nekaj mrzlega jo je spreletelo od pet do glave, po sredi celega telesa, od temena in skozi prsi je zarezalo presenečenje: To je bil pav. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB)
Resna temnopolta uradnica je od pet do glave premerila vsakega izmed nas, preden je odločno požigosala naše vstopne vizume, in nam tako dala vedeti, kdo podpira tri vogle Namibije. (Delo, 7. jul. 2004, NB)
Stric Robert je poštenjak od pet do glave in jaz ga spoštujem. Še danes sem mu hvaležna za tiste mesece, ki sem jih preživela v vrtnarjevi hišici konec parka. (Zofka Kvedrova, Njeno življenje, NB)
Boro Borovič, od katerega smo se poslovili v nedeljo, 19. oktobra, na ljutomerskem pokopališču, je bil po srcu, duši in življenjskem slogu novinar od pet do glave. Vedno je bil v gibanju, središču dogajanj v Pomurju, kjer je kot dopisnik Dela leta 1962 začel orati ledino dopisniškemu delu novinarjev. (Delo, 21. okt. 2003, NB)
Je pač preudaren in zadržan mož, ki showov in partyjev nima preveč v čislih, ampak ceni lov, ribolov in branje. Tipičen Američan pač, ki se je poročil s svojo srednješolsko ljubeznijo, ki je normalen od pet do glave in je s seboj na čistem. (Delo, 14. apr. 2001, NB)
»Ali so ga, medveda?« sem se radovedno vrinil v dedovo povest. »E, tako so ga dobili, da so mu vsi pokazali pete.« (Franc S. Finžgar, Iz mladih dni, Zgodbe o živalih, NB)
A Muzelj se je posmejal in zavpil: »Ubijte ga, če ga morete! O pravem času vam je pokazal pete.« (Josip Vandot, Prerok Muzelj, NB)
Njegov siloviti zamah vrže sprednjo vrsto na tla in jo povalja po prahu, nato zahrešči plot: z enim samim prijemom odtrga debelo lato in jo zavihti nad svojo glavo. Okrvavljen in raztrgan skoči s plamenečimi očmi med napadalce, ki mahoma pokažejo pete in se z rezkim kričanjem razbežijo po trgu. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB)
Izvor frazema
Frazem pete pokazati temelji na dejstvu, da od opazovalca proč bežečega človeka le-ta vidi v hrbet in pete. Kazanje pet je tako postalo prispodoba za beg z možnim dodatnim pomenom strahopetnosti.
»Miha, pojdi pa ti z menoj, da boš zagodel. Dolinke že pete srbijo.« A Miha hoče rajši spremiti Jurija. (Fran Detela, Malo življenje, NB)
Ali mogoče ta lapsus pomeni, da ministra Buta že zelo srbijo pete in ne more dočakati dne, ko bo obe nogi prestavil na evropski grunt – do takrat pa bo o slovenskem kmetijstvu razmišljal le z levo nogo. (Delo, 30. sep. 2003, NB)
Atene bodo čez dober teden prizorišče vrhunca nogometne klubske sezone v Evropi, nogometaše Milana pa že srbijo pete v želji, da bi se v finalu lige prvakov Liverpoolu oddolžili za predlanski poraz v Istanbulu. (Delo, 14. maja 2007, NB)
Pravijo: če te srbijo pete, se ti bliža velik ples. Zato sem sumila, da sankanje to pot ne bo nekaj čisto običajnega. (Delo, 23. jan. 1998, NB)
Ljudstvo so zabavali glumači, kogar so zasrbele pete, je lahko zaplesal z grajsko gospodično, lačni so si pri Erazmovi lipi lahko privoščili srednjeveško pojedino, žejnim pa je Erazem gostoljubno odprl svojo hladno vinsko klet. (Delo, 20. avg. 2001, NB)
Izkušenega planinca bi zagotovo zasrbele pete in verjetno bi jo od turistične kmetije Ancelj mahnil do Kočne (2540 m), Grintovca (2558 m) ali pa vsaj do Češke koče na Spodnjih Ravneh (1542 m). (Delo, 18. okt. 2006, NB)
Izvor frazema
Gl. podplati srbijo koga.
pod petámi gorí kómuekspr.; pren., 3. os. ed., tudi kot primera skot da
»Pač ne bo nikoli pel nove maše …« je na kratko razložil daljni sorodnik moji materi ter na hitro zapustil hišo. Tudi meni je do odhoda na Dunaj gorelo pod petami. Vsi so me gledali kot garjavo ovco, vsi so se že od daleč obregali vame, vsem sem bil v napoto. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB)
Hkrati pa se zavedajo, da so najbolj razgreti med njimi prejšnji četrtek prispevali svoj delež k tivolskemu škandalu in za nameček protestno zapustili svoje ljubljence, ko jim je najbolj gorelo pod petami – ob polčasu tekme z Maccabijem. (Delo, 8. apr. 2004, NB)
Detroitski Bati res nimajo velezvezdnikov kova Shaquilla O’Neala ali Dwyana Wada, vendar imajo precej bolj homogeno moštvo in jasno oblikovano strategijo. Za nameček pa znajo obvladovati čustva, ko jim gori pod petami. (Delo, 9. jun. 2005, NB)
Če bodo varovanci Toma Mahoriča izkoristili njihovo odsotnost že danes, bo Laščanom pošteno zagorelo pod petami. (Delo, 26. apr. 2000, NB)
Planili so izza dreves in bradati, pokriti s kučmami, na katerih so si pripeli mrtvaške glave, z noži v zobeh, nagnali prevoznikom tak strah v kosti, da so jo ucvrli, kot da jim gori pod petami. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB)
Izvor frazema
Frazem pod petami gori komu temelji na predstavi, da se je treba z vročih, gorečih tal čim prej umakniti na varno. Gorenje pod petami je tu metafora za življenjsko nevarno zaostritev, poslabšanje pogojev bivanja v določenem okolju.
Tujejezični ustrezniki
Jezik in ustreznik
angl.
some place is getting too hot for so.
hr., srb.
gori komu pod petama
nem.
jmdm. brennt der Boden unter den Füßen
jmdm. brennt der Boden unter den Sohlen
postájati tŕn v pêti kóga, gl.trn. postáti tŕn v pêti kóga, gl.trn. stégniti pête, gl.iztegniti pete.
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 12. 2024.
Dostopnost