báti se za svôjo glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| bati se za svoje življenje, biti prestrašen | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Pazljiveje ko vsako pridigo so poslušali pripovedovanje o vojaški službi, o konjih, o paradah, in koliko težav ima Janez z vežbanjem nerodnih novincev. Pepe mu je izdrl sabljo, pravzaprav palaš, in mahal tako spretno, da je razbil kmalu eno šipo v oknu in eno kupico na mizi; potem so mu vzeli sabljo iz rok; zakaj vsak se je bal za svojo glavo. (Fran Detela, Svetloba in senca, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem bati se za svojo glavo temelji na sestavini glava v pomenu ‘glava kot del človeškega telesa, katerega izguba ali hujša poškodba pomeni izgubo življenja’. | ||
belíti si glávo [s čím] star.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| veliko razmišljati (o čem) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jaz si belim glavo, kako bi pisal svojim kritikom, ti pa me motiš s svojimi nečimrnostmi. Ali misliš, da je lahka stvar takšna pisma pisati? (F. Detela, Spominska plošča in druge zgodbe, NB) | |
| Ves dan je ostal Juri s Hemo in s Katarino v šotoru in nihče jih ni motil. Juri si je ves čas belil glavo, kako bi utekel iz tega jetništva, ali rešilne misli ni našel. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
| Medtem ko si v večini evropskih držav belijo glavo zaradi upadanja rodnosti (če se bo tako nadaljevalo, bodo morale države Evropske unije od leta 2010 uvažati delovno silo, in to nekaj milijonov ljudi vsako leto, da se ne bodo ekonomski in pokojninski sistemi podrli), je večina strokovnjakov prepričanih, da je ravno prevelik naravni prirastek razlog, ki revne ovira pri razvoju. (Delo, 28. avg. 2002, NB) | ||
| S ponudbami in denarjem si bom belil glavo po koncu sezone, zdaj nas čaka zadnjih sedem tednov rednega dela prvenstva in boj za čimboljše mesto pred začetkom končnice. (Delo, 9. mar. 1998, NB) | ||
| »Vsak zase, Bog za vse! Saj ni môči vsem pomagati; kaj hočemo, da je svet tak; ne belimo si glave, mi ga ne bomo prenaredili!« In take imenujemo še dobre, modre! (J. Stritar, Zorin, NB) | ||
| Ne belite si glave s transakcijskim računom – zanj bo poskrbela banka; sami poskrbite za podatke, brez katerih transakcijskega računa ni mogoče odpreti. (Delo, 22. maja 2003, NB) | ||
| A Scariolo si glave ne beli le z razporeditvijo vlog in minutaže, temveč mu pred tekmo s Krko lase sivita tudi poškodbi ameriškega branilca Louisa Bullocka (levo koleno) in prekaljenega francoskega mojstra Stephaneja Risacherja (težave s hrbtom). (Delo, 4. dec. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem beliti si glavo temelji na dejstvu, da ljudem pogosto zaradi prevelikih skrbi, stresa posivijo lasje oziroma se pobelijo. Po načelu pars pro toto, tj. od las na celo glavo, si torej ljudje belijo glavo, ko imajo velike skrbi, ko veliko in intenzivno razmišljajo o tem, kako jih rešiti. V zvezi s tem je tudi frazem star. otroci mu belijo glavo, lase v pomenu ‘otroci mu povzročajo velike skrbi’ (gl. SSKJ I, 115). Frazem beliti si glavo v daljši obliki omenja J. Glonar (SSJ, 8) pri iztočnici beliti … sebi glavo s skrbmi (da postanejo lasje beli). Prav tako Plet. I, 18, pri iztočnici beliti: glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen. Nemškemu frazemu v Pleteršnikovi razlagi ustreza sln. razbijati si glavo s čim. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to rack one’s brain |
| to wrack one’s brains | ||
| fr. | se casser la tête sur | |
| se creuser la tête | ||
| se creuser la cervelle | ||
| it. | spremersi le meningi | |
| lambiccarsi il cervello | ||
| rompersi la testa | ||
| nem. | sich den Kopf zerbrechen | |
| rus. | lomat’ golovu | |
bíti [bòlj] počásne gláve pog.; pren.
| Pomen | ||
| ne biti sposoben hitro dojemati, prodorno misliti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Tisto pa, kar si govoril prej o tistem vračanju, veš, to ni tako natanko. Peter ni napačen mož, dasi je počasne glave in ne zna tako govoriti kakor ti. Pojdi in stori, kakor se ti zdi, jaz bom tukaj ostal, ako bi me bilo kje kaj treba. (Josip Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | |
| Jaz sem počasne glave, Rosana; kaj je ta deklica med nama?« »Rada te je imela, in kako! Tudi ti, mislila sem, imaš jo rad: zakaj pa ne? (Josip Stritar, Rosana, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti [bolj] počasne glave temelji na sestavini glava v pomenu ‘glava kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja’. Sestavina počasna v frazemu natančneje določa, kako ta deluje. | ||
bíti brez gláve in répa ekspr.; pren., dvojč., tudi biti brez repa in glave
| Pomen | ||
| biti brez logične povezave, brez smisla | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Akcije Preventa so bile brez glave in repa, šepalo pa je že v prvi fazi, na servisu. »V vseh drugih elementih smo bili enakovredni Blejcem, le začetni udarec se nam nikakor ni izšel,« je potrdil štajerski podajalec Iztok Žitnik. (Delo, 24. apr. 2006, NB) | |
| Američani ponavljajo, da lahko operacijo izpeljejo tudi sami. Drugi lahko stojijo ob strani, negodujejo in razlagajo, da je ameriška politika do Bližnjega vzhoda že eno leto brez glave in repa. (Delo, 5. feb. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti brez repa in glave. | ||
bíti brez répa in gláve, gl. rep.
bíti ob glávo ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| umreti, biti ubit | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | – Javolheršturmfirer! – je rekel Prekleta strešnica, previdno snel podobo in jo še bolj previdno položil na mizo, ker je dobro vedel, da bi bil ob glavo tudi on, če bi jo razbil. Videl je bil že smrt, ko je nosač po nesreči strl tri take podobe. (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, NB) | |
| »Kaj pa to?« je gospod Boštjan vprašal meščana. »E, nič posebnega, le neki jud bo ob glavo.« »Zakaj?« »Kristjanki se je približal, zdaj se bo za glavo ponižal.« (Ivan Zorec, Stiški tlačan, NB) | ||
| Danton, eden od šefov francoske revolucije, izvrsten govorec – res ne vem, ali je to tudi zgodovinsko dejstvo ali pa le proizvod umetniške svobode stvarnikov filma z Gerardom Depardieujem v naslovni vlogi (in prav uživam, da sem esejist in mi tega sploh ni treba preverjati) – je bil ob glavo zaradi banalnega dejstva: ker so mu na neki točki, spričo dotlejšnjega govorniškega naprezanja odpovedale glasilke. (Delo, 25. jul. 1998, NB) | ||
| Kot nas zgodovina uči, da dokler bomo ljudje vladali svetu, bodo vojne – in zgodovino pišejo zmagovalci. So jo pisali, jo pišejo in jo bodo. Žal po svoji meri, sicer so lahko ob glavo. Upanje mi daje stara kmečka modrost: Ko se petelini »nakikirikajo«, navadno končajo v loncu. (Delo, 30. okt. 2007, NB) | ||
| Napisal je še drugi članek, ki ga je podnaslovil revanšizem in je izšel 29. septembra 1990. V njem je zapisal tudi: »V aziatsko boljševističnem sistemu, ki vlada na Dem, pa so razmere takšne kot v Stalinovih časih z razliko, da Dule ni ob glavo in še lahko piše.« (Delo, 10. dec. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti ob glavo temelji na predložni zvezi biti ob v pomenu ‘izraža izgubo česa pozitivnega, vrednega’ in sestavine glava v pomenu ‘glava kot del človeškega telesa, katerega izguba ali hujša poškodba pomeni izgubo življenja’. | ||
brez gláve in répa ekspr.; pren., dvojč., kot pril. ali prisl., tudi brez repa in glave
| Pomen | ||
| brez logične povezave, brez smisla | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Akcije Preventa so bile brez glave in repa, šepalo pa je že v prvi fazi, na servisu. »V vseh drugih elementih smo bili enakovredni Blejcem, le začetni udarec se nam nikakor ni izšel,« je potrdil štajerski podajalec Iztok Žitnik. (Delo, 24. apr. 2006, NB) | |
| Olimpija je povsem brez denarja sestavila moštvo brez glave in repa, ki sploh ne ustreza filozofiji trenerja Mihajla Petrovića. HIT Gorica se je ob popolni finančni suši odločila za ekstremno prenovo kadra, ki ob nekaterih domačih staroselcih ne premore niti enega zanimivega igralca. (Delo, 31. jul. 2001, NB) | ||
| Najbolj dovršeni načrt biologije ni bil prav nič podoben načrtu, kot si ga predstavljamo. Vse skupaj je še najbolj spominjalo na veliko zmešnjavo brez glave in repa. Da lahko na podlagi tega nastane človeško bitje, ki je sposobno razmišljati, se je zdelo naravnost neverjetno. (Delo, 29. sep. 2001, NB) | ||
| V drugi polovici moštev se je spet kadrovalo brez glave in repa. Neogrožena Šmartno, ki je izgubilo »bombarderja« Mujanoviča in se okrepilo – seveda – s tujcema Hrvatom Tomislavom Horvatekom in Srbom Miljanom Radovićem … (Delo, 9. feb. 2004, NB) | ||
| »Fantje igrajo s strahom, saj je lahko vsaka napaka usodna, toda zmaga in remi s Sociedadom sta dvignila naša moralo. Rad bi, da bi igrali dobro čim prej, a ne vem, kdaj to bo,« je rekel bržkone že peti trener v zadnjih 30 mesecih in še en, ki bo ugotavljal, da z zvezdniško zasedbo, sestavljeno brez glave in repa, ni moč zmagovati in ugajati hkrati. (Delo, 5, dec. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. brez repa in glave. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | without rhyme or reason |
| it. | non avere né capo né coda | |
brez répa in gláve, gl. rep.
čez glávo je kjé čésa ekspr.; pren., 3. os. ed.
| Pomen | ||
| zelo veliko, preveč je česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Komaj jo krčmarica ugleda, že se zadere nanjo: »No, kje si bila spet ves popoldan? Ti se vlačiš, bogve kje; doma je pa dela čez glavo. (F. Erjavec, Huzarji na Polici, NB) | |
| V naši hiši je bilo dela vedno čez glavo, saj smo imeli precej veliko posestvo – za sto trideset mernikov setve. Zato je bilo malo pravih prazničnih dni. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | ||
| Zjutraj vas je videti na enem koncu Turčije, popoldne na drugem, zvečer pa ste spet v Ankari. Dela je res čez glavo. V takšnem tempu bo treba zdržati še nekaj dni. (Delo, 22. mar. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem čez glavo je kje česa temelji na merjenju česa z višino človeškega telesa oziroma njegovih delov, npr. do kolen, do pasu, do vratu, do ušes. Izraz čez glavo tako pomeni zelo veliko, preveliko količino, mero česa. | ||
čez glávo zrásti kómu pog.; pren., nedov. rasti
| Pomen | ||
| ne bati se več koga, ne zmeniti se za mnenje koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pa se menda ja nisi spet začel upirati. Takole sem ti popuščal nekaj časa, dokler mi nisi zrasel čez glavo. Si pozabil, kako bridko je bil kaznovan tvoj upor? (D. Jančar, Zalezujoč Godota, NB) | |
| Eden je hotel gostilno, drugi trgovino, tretji je želel, da bi se župnik nehal vtikati v živinorejsko zadrugo. Videl je, da mu hočejo zrasti čez glavo in ga odriniti iz vodstva krajevne stranke, iz posojilnice in živinorejske zadruge. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
| Nekega dne je bilo gospodarju vsega dovolj. Zbral je pogum in je menihu preprosto povedal, da v njihovem, nekoč srečnem domu, ni več zaželen, ker jim je zrastel čez glavo, zato ga je postavil pred vrata. (Delo, 12. mar. 2003, NB) | ||
| Mi otroci moramo več jesti, da bomo zrasli!« Jaz: »Že sedaj ste nam zrasli čez glavo! Kako nam boste šele zrasli, ko boste zrasli!« (Delo, 2. dec. 2000, NB) | ||
| Helen Fielding živi v Los Angelesu, je noseča in ji je ves čas slabo, sicer pa je v redu in bo izdala novo knjigo. Vesela je, da se končuje snemanje drugega dela filma o Bridget Jones, ker ji je zmedena junakinja že pošteno zrasla čez glavo. (Delo, 1. dec. 2003, NB) | ||
| Strah, da po »predahu« ne bomo našli novega delovnega mesta, pogosto povzroči, da se za vsako ceno oklepamo delodajalca, ki nam je zrasel čez glavo. Pa smo v začaranem krogu. (Delo, 26. mar. 2005, NB) | ||
| Na drugi strani se je težko izogniti vtisu, da je Brane Šušterič zrasel agenciji čez glavo z zlorabami pri upravljanju pooblaščenih investicijskih družb, ki so neokusno spominjale na Dadasove mahinacije z vzajemnimi skladi. (Delo, 5. nov. 1999, NB) | ||
| Kdo bo mogel verjeti, da se je Mlakar radovoljno odpovedal mandatom? On, ki je pazil doslej tako skrbno, da mu nihče ni rastel čez glavo, – ki je čuval svojo slavo in svoje gospostvo, kakor absoluten vladar? (I. Cankar, Romantične duše, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem čez glavo zrasti komu temelji na besednih zvezah čez glavo zrasti komu in prerasti koga, in sicer po prenosu od telesnega preraščanja na duševno, umsko. Na enaki predstavi je nastal tudi frazem kaj je zraslo komu čez glavo, ki pa se ne nanaša na osebe, ampak na stvari, razmere, okoliščine. | ||
délo je zráslo kómu čez glávo, gl. kaj je zraslo komu čez glavo.
dobíti jíh po glávi pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. biti ostro grajan, kaznovan | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Tako je, denimo, na vprašanje, ali bo kot predsednik uporabljal naziv ‘poglavar ali ‘vrhovnik’, kot je pogosto počel Franjo Tuđman, Mesić duhovito odgovoril, da zagotovo ne, ker so jih Hrvati v času vladavine poglavarja preveč dobili po glavi. (Delo, 7. feb. 2000, NB) | |
| »Vsakdo, ki si upa nastopiti proti Haiderju, mora računati, da jih bo dobil po glavi,« dnevnik analizira ozadje svobodnjaških napadov na Buska, ki so povzročili krizo med vladnima strankama. (Delo, 31. avg. 2000, NB) | ||
| 2. biti tepen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Fant seveda ni pričakoval, da jih bo dobil po glavi, ko bo hotel mobitel nazaj. Kar opotekel se je, ropar pa je s telefonom, vrednim okrog 50 tisočakov, pobegnil. (Delo, 9. dec. 2000, NB) | |
| Pepa Pedra so nagarbali, na hodniku v kleti leži. »Ti boš pa spet pogumen,« je rekel. »Čeprav si jih dobil po glavi.« (Drago Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | ||
| 3. biti premagan | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »Dobili smo jih ‘po glavi’. Bolje zdaj kot pa kasneje,« je goriški strateg Pinni zmajeval z glavo nad mehkobo svojih fantov v nadaljevanju tekme, ko so štajerski mladci zrežirali hitri potop ležernega prvaka z nesrečnim Šulerjem na čelu. | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem dobiti jih po glavi je nastal iz besedne zveze *dobiti udarce po glavi. Sestavina jih nekoliko prikriva, olepšuje pravo dogajanje, s tem pa je omogočen tudi prenos na druge neljube stvari nasploh, ki doletijo koga. Taka raba je razvidna tudi iz sopomenk dobiti jih po grbi itd. V ustreznem nemškem frazemu eins über den Kopf bekommen sestavina eins kaže, da je tak udarec ali taka neljuba stvar en ali ena. Edninska raba pa je možna tudi v slovenskem jeziku: dobiti eno po glavi, dobiti jo po glavi, dobiti eno okrog ušes, npr. To mi obljubite, da ne ostanete dolžni! Eno, vsaj eno po glavi, kadar ga srečate, tatu in sleparja.« »Katerega tatu?« se je začudil Štefan. (Ivan Pregelj, Štefan Golja in njegovi, NB) | »Pošlji po hudiča rogatega, samo da bi mi odleglo!« se je ranjenec vdajal. Majnhalm je pokimal in šel pogledat še Hartvika in Zlebora. Hartvika je suličar dregnil v stegno, Zlebor jo je močno dobil po glavi. (Ivan Zorec, Beli menihi I, Ustanovitev samostana, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | dobiti po glavi |
| it. | ricevere una doccia fredda | |
| ricevere una stangata | ||
| nem. | eins über den Kopf bekommen | |
| eins aufs Dach bekommen | ||
dobíti króglo v glávo, gl. krogla.
[êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gl. kolesce.
gláva [kóga] je kot sód, gl. imeti glavo kot sod.
gláve bódo letéle ekspr.; mn., pren., tudi kot grožnja
| Pomen | ||
| odgovorni, vodilni, na položajih bodo kaznovani, odstavljeni | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Predsedstvo CDU ga je sicer odločno podprlo vsaj do aprilskega kongresa stranke, kajti povsem obglavljena CDU bi se sesula, povrhu pa mora nekdo vendarle pospraviti umazanije. Seveda bodo letele tudi druge glave (Kantherjeva je že na tnalu), stranka pa bo ob krepko omajanem ugledu nasankala tudi finančno. (Delo, 29. jan. 2006, NB) | |
| »Slišim vse mogoče, toda pri nas – vsaj odkar jaz vodim klub – malverzacij ni. In jih ne bo, ali pa bodo letele glave,« pravi prvi mož HIT Gorice. (Delo, 31. jan. 2001, NB) | ||
| Zgodba se je torej začela razpletati. Eden izmed vidnih predstavnikov DeSUS je včeraj napovedal: danes bodo letele glave, vsaj eden bo moral odstopiti. (Delo, 25. apr. 2002, NB) | ||
| Če je to res, gre za odkritje velikega državnega kriminala. Časopisi napovedujejo, da bodo letele glave. Čigave, še ni povsem jasno. (Delo, 6. sep. 2003, NB) | ||
| In prav dejstvo, da je kazen za malenkosten prekršek, in to prekršek iz malomarnosti, ne pa zaradi pridobivanja nedovoljene prednosti, resnično predimenzionirana, bi nemara le lahko prepričal prizivno komisijo. Če to ne bo dovolj in bo Ferrari dokončno izgubil prvenstvo že pred dirko na Japonskem, potem bodo letele glave. (Delo, 19. okt. 1999, NB) | ||
| Naša stran se je po začetnem pojasnjevanju in hkrati opravičevanju negativne ocene evropskih oglednikov – po njej je bilo resnici na ljubo pričakovati, da bodo letele glave odgovornih, a se to ni zgodilo – v zadnjih dveh mesecih in pol torej pripravljala na napovedani popravni izpit. (Delo, 13. dec. 1999, NB) | ||
| Sicer pa v SLS zaradi neuspeha tokrat še ne bodo letele glave. Na vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost, je Podobnik odgovoril, da je letos dvoje volitev, da je le prvi polčas, drugi še pride. (Delo, 19. jun. 2004, NB) | ||
| Če je soditi po prvih odmevih, pri Lyonu še ne bodo letele glave. Predsednik Jean Michel Aulas je v slogu poslovneža že izračunal, da bi jim že uvrstitev v četrtfinale pokala UEFA povrnila velik del denarja, ki so ga vložili pred začetkom sezone. (Delo, 27. avg. 1999, NB) | ||
| Afera Evrostat. V Breydelu ne bodo letele glave. Zagovor Prodija pred evropskim parlamentom … (Delo, 26. sep. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem glave bodo letele je verjetno nastal iz besedne zveze glave bodo letele z ramen, kar pomeni posledico obglavljanja. Nekdaj so odgovorne za zelo slabo delo, hude goljufije ipd. kaznovali s smrtjo z obglavljenjem. To kaže tudi primerjava z izvorno enakimi frazemi v drugih jezikih. Tako sta v hrvaškem ali srbskem jeziku frazema ode komu glava [s ramena], leti (poleti) komu glava [s ramena] v pomenu ‘umreti, izgubiti življenje’. | ||
glávo za glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| če je kdo zakrivil človekovo smrt, naj se kaznuje s smrtjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Meč Slovenov je pisal, pomočen v kri, vsepovsod, kamor je zasegel, z divjo slastjo grozno besedo: Maščevanje! Za kosti očetov, za srca sinov in bratov, zob za zob, glavo za glavo. (F. S. Finžgar, Pod svobodnim soncem, Druga knjiga, NB) | |
| »Ko bi te bil on prosil za usmiljenje, sunil bi ga bil od sebe kakor psa. Nobenega usmiljenja. Še nocoj te bodo sodili stari možje, glavo za glavo!« (Josip Jurčič, Sin kmečkega cesarja, NB) | ||
| Rim – Italijanska predvolilna kampanja, ki se bo končala 16. aprila z deželnimi volitvami, se je začela po vseh pravilih sodobne demokracije skrajno ostro, brezobzirno, po načelu zob za zob in glavo za glavo, pa tudi z neskončno nenačelnimi združbami, ki so pripravljene na vse; sebe in tudi lastno mater bi prodali, samo da bi se dokopali do oblasti. (Delo, 3. apr. 2000, NB) | ||
| Pomenljivo je spet »baba« tista, ki razreši zaplet in z zločinskimi prijemi »prehudiči hudiča«. Ali sta poanti uprizoritve – ne zaupaj niti staršem ter bodi pripravljen vračati zob za zob, oko za oko in glavo za glavo – primerni »za otroke od tretjega leta dalje«, naj presodijo starši, vzgojitelji in učitelji. (Delo, 25. mar. 2004, NB) | ||
| V njem moram biti sodobna kot on, v duši pa še starejša kot Prešeren. Z dušo želim biti pri Krišni ali pa pri Kristusu, ki je človeštvu spet ponudil dejavno odmotavanje iz kozmične mašinerije, ki je prej gnala predvsem tisto staro hebrejsko zakonodajo: zob za zob, glavo za glavo. Brez usmiljenja ni kompetentnega pesniškega subjekta. (Delo, 3. jan. 2005, NB) | ||
| Tako rekoč vsakdanje samomorilske množične morije v Iraku so grozljive v več pomenih. Zato, ker maščevalno pobijanje in uničevanje dveh ločin iste vere in enega naroda grozljivo priča o trdoživosti surovega pregovora zob za zob, glavo za glavo. (Delo, 5. apr. 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zob za zob, glavo za glavo. | ||
iméti čésa čez glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti preveč česa, biti preobremenjen, naveličan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Hvala, gospod župnik! – Pa nikar ne mislite, da mi je toliko ležeče na poslanstvu; saj imam doma skrbi in dela čez glavo. (I. Cankar, Kralj na Betajnovi, NB) | |
| Tukaj so brzice in čeri. Globlje niti ni hotel drezati, kajti tačas je že imel čez glavo opravka z Matildo. Dekle ga je začelo dobesedno zalezovati. (D. Jančar, Galjot, NB) | ||
| Dal je streljati republikance, kot upornike jih je postavil zunaj zakona, Mehikance je dal streljati kot kriminalce, kot pse, pritepenec. In navsezadnje je imel čez glavo zadosti njegovih napovedi, da bo odpotoval, po katerih si je zmeraj premislil, ker je tako odločila, ah ja, usoda. (D. Jančar, Prikazen iz Rovenske, NB) | ||
| In res je dobil mojster Pirc od sodnije lep dekret, pol pisan, pol tiskan, in je stalo v njem, da je varuh gospodične Ane Korenove. Silo se je jezil, češ da ima tako čez glavo svojih skrbi, hkrati pa je bil vendar ponosen na novo dostojanstvo. (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, NB) | ||
| Blago naročata krojača po vzorcih naravnost z Dunaja in iz Brna. Tudi čevljarji imajo dela čez glavo, fine »štiflete« iz šagrina, nizke šolne iz rjavega usnja, gosposke poletne čevlje iz tkanine z lakastimi špicami. (Zofka Kvedrova, Misterij žene, NB) | ||
| K sreči je bilo tisto leto dokaj gob. Pridno so jih nabirali, jih pekli in kuhali in jedli tudi kar surove. Grčavi Brest je imel skrbi čez glavo. (J. Jalen, Bobri 2, Rod, NB) | ||
| In konec koncev je lep sončen dan, resnih poslov imam čez glavo, jaz pa naj bi tu za našo Stvar storil uslugo, ki si je morebiti sploh ne želijo, skupinici, ki me je neprofesionalno in nonšalantno poklicala nekaj dni pred svojo prvo akcijo s pozivom, naj jim pomagam mobilizirati slovenske protestnike. (Delo, 2. okt. 1999, NB) | ||
| Večina podeželanov se je preselila na obrobja večjih mest. »Imeli so vsega čez glavo, saj s tistim, kar so zaslužili kot kmetovalci, niso mogli več shajati,« meni Faye Gilbey z bencinske črpalke v Yackandanahu … (Delo, 4. maja 2001, NB) | ||
| Ne zanima me nič več. Vsega imam že čez glavo. (Delo, 21. maja 2003, NB) | ||
| »Breme se je zgrnilo name z največjo težo, morala sem potisniti vstran šolske obveznosti, menedžer je imel nabito poln urnik promocijskih obveznosti. Vsega sem imela čez glavo dovolj,« se je spomnila prve velike krize. (Delo, 11. nov. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti česa čez glavo je vzročno povezan s tem, da je komu kaj zraslo čez glavo (gl. spodaj kaj je zraslo komu čez glavo). Glede predstave, po katerem je nastal frazem, primerjaj še frazem čez glavo je kje česa. Obstaja tudi redkejša različica frazema imeti česa prek glave. Ustrezni italijanski frazem je avere fin sopra i capelli di q.c. | ||
iméti čésa prek gláve ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti preveč česa, biti preobremenjen, naveličan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Japonski podjetnik, čigar stavba v Šanghaju naj bi stala 750 milijonov dolarjev, je za zdaj zbral denar od rojakov, ne pa tudi financerjev iz drugih držav, zlasti ameriških, na katere je računal. Zdaj pravi, da imajo tudi japonski financerji, v glavnem banke in zavarovalnice, prek glave vseh mogočih problemov z drugimi stvarmi, tako da projekt ne bo mogel biti končan v letu 2001, kot se je nadejal. (Delo, 12. jun. 1999, NB) | |
| Kot »grozljivo nizko« je udeležbo na referendumu ocenil predsednik SNS Zmago Jelinčič. »Slovenci so pokazali, da imajo prek glave referendumov, na katerih sploh ne vedo, zakaj glasujejo. Tisti, ki so kljub temu odšli na volišča, pa so pokazali, da imajo dovolj tudi železničarskih sindikalnih voditeljev, ki skrbijo predvsem za svoje žepe. (Delo, 21. jan. 2003, NB) | ||
| Policiste, ki so imeli v teh dneh dela prek glave, je prav posebno presenetil njihov »šef«, notranji minister Borut Šuklje. V Ljubljani je na starega leta dan, zvečer najprej »preveril«, kako delujejo dežurne službe (in tehnika) na ministrstvu, nato pa je ob 21. uri obiskal še operativno-komunikacijski center na ljubljanski policijski upravi. (Delo, 3. jan. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti česa čez glavo. | ||
iméti glávo in rèp ekspr.; dvojč., pren., tudi imeti rep in glavo
| Pomen | ||
| biti logično povezan, smiseln | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Normalno se mi zdi, da ima besedilo glavo in rep. Biti mora zaokroženo, torej mora imeti vsebino. (Delo, 27. jan. 2003, NB) | |
| Že imena naših tekmecev govorijo, da ima Skipper zelo kakovostno moštvo, ki jo dobro vodi Hrvat Jasmin Repeša. Njegova igra ima glavo in rep, predvsem pa je zelo hitra. (Delo, 3. mar. 2004, NB) | ||
| T. Cöru verjamem na besedo vse, kar je povedal o kravah molznicah in dojiljah. Razlaga ima glavo in rep. Moti pa me posmeh, s katerim se je lotil svojega predhodnika. (Delo, 22. nov. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti glavo in rep ali različica imeti rep in glavo temelji na dejstvu, da oba dela živalskega telesa, tj. prednji in zadnji, simbolično predstavljata celovitost tega telesa, preneseno celovitost, povezanost, organiziranost, smisel česa nasploh. Podobno predstavo o celovitosti česa primerjaj npr. še pri frazemu od glave do pet oziroma od pet do glave. Frazem nastopa tudi v zanikani obliki: biti brez glave in repa. Gl. brez glave in repa. | ||
iméti glávo kot čebèr, gl. čeber.
iméti glávo kot sód ekspr.; primera
| Pomen | ||
| čutiti pritisk, bolečino v glavi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pretegne se po svoji prekratki postelji, da zaškriplje po stranicah. »A ti znanstveniki sploh kdaj raziskujejo? Glavo imam kot sod.« (Libuše Moniková, Fasada, NB) | |
| To traja od srede, včeraj (nedelja) je bilo najhuje – imel sem občutek, da mi je glava kot velik sod, tudi nizke zvoke slišim kot udarjanje … (Google, med.over.net/forum5…) | ||
| Ob prihodu na prizorišče v (pre)zgodnjih jutranjih urah, v mraku in peklenskem mrazu, je že marsikomu žal, da se je pustil pregovoriti in se je podal na to pot, čeprav požirek ali dva domačega sadjevca za nekaj časa še zaleže. Kolajna bi vse to še odtehtala, a če je ni, potem so veke svinčene, noge pretežke in glava kot sod. (Delo, 9. feb. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera imeti glavo kot sod temelji na primerjavi glave s precej večjim sodom. Ta izhaja verjetno iz občutka, da je glava prevelika, da jo bo razneslo. Na enaki predstavi temelji primera glava [koga] je kot sod v pomenu ‘glava je boleča, težka, mačkasta’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | glava je komu kao bure |
| nem. | eine dicke Birne haben | |
iméti glávo na právem kôncu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| znati pametno, premišljeno ravnati | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Ves vesel zakličem: »Bog poživi tiste poštenjake, ki so prebirali te časnike! Bili so to možje, ki so imeli glavo na pravem koncu in plemenito, zlato srce, da bi jih človek kar objel in poljubil Še enkrat: Bog jih živi!« (J. Trdina, Dve ljubici, NB) | |
| Pa vse samo zaradi tega, ker sva jo tako lepo zaigrala Kosobrinu. Kekec, veš, mislil sem si, da si velik nepridiprav. Pa si vendar dečko, ki ima glavo na pravem koncu. (Josip Vandot, Kekec nad samotnim breznom, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. imeti glavo na pravem mestu. | ||
iméti glávo na právem méstu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| znati pametno, premišljeno ravnati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Dvakrat prav. Vidim, oče Tone Aljaž, da imate glavo na pravem mestu. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| To je glasba, primerna mojim letom. Igraš jo, ko si dovolj zrel zanjo, ko imaš razvite vse svoje adute; emocije, tehniko, ko imaš glavo na pravem mestu. Tisti, ki jo izvajajo, preden dosežejo to stopnjo, delajo veliko neumnost. (Delo, 15. jul. 2003, NB) | ||
| Trikrat je imel mladi napadalec Kaiserslauterna, ki bo 9. t. m. dopolnil 24 let, glavo na pravem mestu za vodstvo Nemcev z 1 : 0, 2 : 0 in 5 : 0. (Delo, 3. jun. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti glavo na pravem mestu, tudi imeti glavo na pravem koncu, temelji na sestavini glava v pomenu ‘glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja’, ki jo dopolnjuje prislovna zveza na pravem mestu, v zvezi z obema pa je nastal skupen pomen, da zna kdo pametno, premišljeno ravnati. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have one’s head in the right place |
| to have one’s head screwed on right | ||
| češ. | mít hlavu na pravém místě | |
| fr. | avoir la tête sur les épaules | |
| it. | avere la testa sulle spalle | |
| nem. | den Kopf am richtigen Fleck haben | |
| pol. | mieć głowę na karku | |
| rus. | imet’ golovu na meste | |
| imet’ mozgi na meste | ||
| u kogo golova na plečah | ||
iméti glávo za kàj pog.; pren.
| Pomen | ||
| biti sposoben, nadarjen za kaj, znati kaj in biti to sposoben tudi narediti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Toda ko se je med bodočimi meksikajnarji, kot so Slovenci imenovali mehiške prostovoljce, pojavil človek, ki je imel glavo za tri druge in spoštovanje vzbujajoče cesarske zalizke, so se okna velike zgradbe napolnila z radovedneži, ki tako ali tako niso imeli početi česa drugega, kot da so bili radovedni. (D. Jančar, Prikazen z Rovenske, NB) | |
| Sodba se bo razglasila po Bohinju in kmet bo bolj nego kdaj verjel, da je mlademu Bohinjcu bolj pomagano, če se nauči samo krave pasti, nego da se pošlje, ako ima glavo za to, v srednje šole; zakaj muhe ga utegnejo gnati v visoke šole in tam se bo ali pogubil ali samo naučil prazno slamo mlatiti in otrobe vezati. (J. Mencinger, Moja hoja na Triglav, NB) | ||
| Potem ko je v Gatesheadu izpolnila normo, je bil vselej umirjeni kranjski trener prepričan, da lahko teče zelo dobro, saj ima »glavo« za velika tekmovanja. To je dokazala navsezadnje na univerzijadi s kolajno in lanskim polfinalom na SP v Sevilli, kjer pa je ostala brez finala zaradi neizkušenosti in taktične napake. (Delo, 29. sep. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti glavo za kaj temelji na sestavini glava v pomenu ‘glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a head for sth. |
| češ. | mít hlavu na něco | |
| avoir la tête a qch. | ||
| nem. | ein Köpfchen für etwas haben | |
iméti kàj na glávi pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti zadolžen, odgovoren za kaj | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Manjkal je le malo ostrejši ritem in natančnejša izpeljava akcij. Usodo tekme pa je imel vendarle najbolj v rokah – ali natančneje na glavi – že v prvem polčasu Sobočan Simon Dvoršak. (Delo, 14. sep. 1998, NB) | |
iméti kàj [vèč] solí v glávi, gl. sol.
iméti máslo na glávi, gl. maslo.
iméti pólno glávo čésa ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti v mislih popolnoma zavzet s čim | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | ANDREJ: In kako naj bi oba istočasno šla jadrat? Helena me stalno sprašuje, če sem že rezerviral barko, ampak zdaj se ne morem ukvarjat s tem, ko imam polno glavo drugih skrbi in še ponoči sedim pri računalniku! (Gitica Jakopin, Vsi v moji hiši, NB) | |
| Govorila nista ves čas skoraj nič. Je imel vsak polno glavo svojih misli. (J. Jalen, Bobri 3, Vrh, NB) | ||
| »Vsi drugi so nasploh izrazili zadovoljstvo nad bivanjem v Ljubljani,« pravi Fric po pogovorih z igralci. Sestati se mora le še z Goranom Jurakom, enim od resnih kandidatov za odhod, ki je imel v zadnjih dneh polno glavo obveznosti, saj bo danes skočil v zakonski stan. (Delo, 21. jun. 2003, NB) | ||
| Potem je tu zdravnik, ki ima polno glavo direktiv »od zgoraj«, najsi prihajajo po finančnih ali po organizacijskih kanalih, in v svojem »decentraliziranem« službovanju lahko le še prosi višje sile, naj ga ubranijo pred nenehnimi papirnimi vojnami. (Delo, 19. dec. 1998, NB) | ||
| Klubski zdravnik dr. Rudi Čajevec in terapevt Miri Maksimovič sta imela te dni polne roke dela in polno glavo skrbi. Najboljši evropski strelec Sergej Rutenka po operaciji zoba, ki so mu ga pred tedni poškodovali na Schleckerjevem pokalu v Nemčiji, še čuti bolečine, krvavitev še ni ustavljena. (Delo, 16. okt. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti polno glavo česa temelji na predstavi, da ima kdo glavo, tj. možgane zelo ali preveč zaposlene, polne misli o mnogih rečeh, problemih. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have one’s head full of sth. |
| češ. | mít něčeho plnou hlavu | |
| fr. | avoir la tête pleine de qc. | |
| nem. | den Kopf voll von etwas haben | |
| rus. | golova zabyta tol’ko čem | |
iméti prázno glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo malo ali nič ne vedeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Lakota, strah pred cinkarji, pandurji in frizerji, tesnoba pred naskokom oblegovalcev in njihovo uporabo vseh dovoljenih sredstev. Od vsega sem imel naenkrat prazno glavo. Nisem več vedel, kaj se dogaja, nisem mogel ničesar več predvideti. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | |
| Govorico molka odkrijemo kot otroci in nas potem spremlja vse življenje. Molčimo, ko smo užaljeni, žalostni, šokirani, molčimo, ko se nam godi krivica in ko nas upravičeno oštevajo, molčimo, ker smo jezni, molčimo v šoli pred tablo, ko imamo prazno glavo, molčimo na prvem zmenku z dekletom. (Delo, 27. mar. 2004, NB) | ||
| »Še nekaj časa po zadnjem skoku sem imel prazno glavo, veseliti smo se začeli šele po treh urah, kajti ponoviti uspeh je zares enkratna stvar,« je bil vidno zadovoljen Domen Vodišek, Uroš Ban pa ga je dopolnil: »Konkurenca se tu ni obremenjevala z nami, tekmeci so se borili za drugi dve mesti, kajti mi smo bili v sijajni formi.« (Delo, 15. sep. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti prazno glavo temelji na dejstvu, da so v glavi možgani in če ta deluje, kot da je prazna, ima njen lastnik težave s spominom, védenjem. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be empty-headed |
| češ. | mít prázdnou hlavu | |
| fr. | avoir la tête vide | |
| nem. | einen hohlen Kopf haben | |
| rus. | imet’ pustuju golovu | |
iméti rèp in glávo, gl. rep.
iméti slámo v glávi, gl. slama.
iméti sršéne v glávi, gl. sršen.
in če se [vsì] na glávo postávijo ekspr.; pogoj., v medm. rabi, tudi 2. in 3. os. ed., 2. mn.
| Pomen | ||
| izraža odločnost, neomajnost pri čem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Po vrsti numerirane kljuke so pa neizogibno potrebna podlaga zanesljive garderobe. Brez numeriranih kljuk je red nemogoč, in če se vse v garderobi zaposlene dame postavijo na glavo! Ako jo imajo, kajti delale so brez nje! (Fran Milčinski, Igračke, NB) | |
| »Če bo kdo trdil, da časopis ni orožje, bomo v pravnem mnenju opozorili na incident iz parlamenta, kjer je poslanec Jelko Kacin Delo kot orožje uporabil zoper poslanca Iva Hvalico. Nakup 17.000 izvodov Dela je torej vojaški nakup, pa če se Američani postavijo na glavo,« še piše v strokovnem mnenju. (Delo, 24. avg. 2002, NB) | ||
| Vendar pa bi si spodrsljaj, ambiciozen kot je, sam sebi težko odpustil, saj je Angleže – včeraj si je dirko prišlo ogledat kar 75 tisoč ljudi – v zadnjih letih dodobra razvadil. Tu je bil namreč od krsta v najmočnejšem razredu najhitrejši leta 2000, 2001, 2002 in lani, znano pa je tudi, da je po vsakem porazu tako željan revanše, da se tekmeci lahko postavijo na glavo, pa jim preobrat pri vrhu ne bo uspel. (Delo, 25. jul. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem in če se [vsi] postavijo na glavo izhaja iz frazemov postaviti kaj na glavo in postaviti se na glavo. S pogojnikom in medmetno rabo je nastal poudarjalni izraz, ki pomeni izziv, kljubovanje vsakršnemu ukrepanju nasprotne strani. | ||
íti z glávo skozi zíd ekspr.; pren. tudi nikal.
| Pomen | ||
| hoteti, izsiliti, doseči nemogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Hkrati pa bomo počakali in spremljali, kako se bo razvijalo javno mnenje. Ne bomo šli z glavo skozi zid, zdaj ko javno mnenje poznamo. (Delo, 23. jun. 2001, NB) | |
| Kar zadeva kadre, ne bodo šli z glavo skozi zid. (Delo, 21. mar. 2002, NB) | ||
| Čeprav ni področja, ki ga ne bi pokrival obojestranski poslovni interes, bi bilo najslabše iti z glavo skozi zid, namesto premišljenih odločitev. (Delo, 18. mar. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iti z glavo skozi zid je glede na nastanek predstavno zelo nazoren, saj temelji na dejstvu, da človek s svojo glavo ne more iti skozi zid. Od starejših slovarjev je frazem brez razlage omenjen v Glonarjevem (SSJ, 85) pri iztočnici glava: hoteti z glavo skozi zid. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to bang one’s head against a brick wall |
| češ. | jít hlavou (čelem) proti zdi | |
| fr. | donner de la tête contre le mur | |
| se cogner la tête contre le mur | ||
| hr., srb. | ići glavom kroz zid | |
| it. | volere raddrizzare le gambe ai cani | |
| nem. | mit dem Kopf durch die Wand wollen | |
| rus. | prošibat’ stenu lbom | |
izgubíti glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. zmesti se, izgubiti prisebnost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ti še ne veš! Marsikateri črn in lep in pameten je zaradi ženske že izgubil glavo! (F. Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | |
| Okrog svoje žene Mete sem brusil jezik tako dolgo, da sem bil še pred poroko vsega sit. Ko sem se oženil, sem si kar takole mislil: Taka reč pa tudi ni vse skupaj, da bi človek izgubil glavo, preden bi imel žensko v hiši. (M. Pugelj, Zakonci, NB) | ||
| S pištolo sta zagrozila uslužbenki in potem s plenom pobegnila. Kot smo zvedeli, sta odnesla natanko 124.279 tolarjev, lahko pa bi precej več, če bi uslužbenka izgubila glavo oziroma če bi bila roparja bolj predrzna. (Delo, 7. jan. 1999, NB) | ||
| 2. umreti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Gospod Ponižen je bil že srečno prevozil dvajset službenih let in velik del tistih hudih časov, ko je pomenila vsaka prenagla beseda smrt, ko je marsikak nepreviden odkritosrčnež izgubil glavo: nenadoma je zadela tudi njega nesreča. (F. Detela, Spominska plošča in druge humoreske, NB) | |
| Tako se glasi: »Časi so težki. Če spregovorim, bom izgubil glavo. Če molčim, bom izgubil obraz.« (D. Jančar, Zmagoslavje množic, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to lose one’s head |
| to lose one’s wits | ||
| to lose one’s presence of mind | ||
| češ. | ztratit hlavu | |
| fr. | perdre la tête | |
| hr., srb. | izgubiti glavu | |
| it. | perdere la testa | |
| nem. | den Kopf verlieren | |
| rus. | poterjat’ golovu | |
kàj je ráslo kómu čez glávo, gl. kaj je zraslo komu čez glavo.
kàj je zráslo kómu čez glávo pog.; 3. os., pren., nedov. rasti
| Pomen | ||
| kaj je postalo neobvladljivo, neznosno, odveč | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mühlegg, ki se je leta 1998 sprl z Nemško smučarsko zvezo in od leta 1999 nastopa za Španijo, se počuti nedolžnega. »To mi je zraslo čez glavo.« (Delo, 26. feb. 2002, NB) | |
| V začetku je trgovina s cigaretami še veljala za originalni finančni vir spoštovane države, kot je bila Zvezna republika Jugoslavija. A scena je ustanoviteljem kmalu zrasla čez glavo. (Delo, 16. nov. 2002, NB) | ||
| Na dan, ko je prebivalcem drugega največjega iraškega mesta britanska osvoboditev izpod režima Sadama Huseina zrasla čez glavo, so temperature dosegle sedeminpetdeset stopinj Celzija. (Delo, 11. avg. 2002, NB) | ||
| Ima čudovit dom, v katerem gosti bogate poslovne partnerje svojega moža. Toda v dneh temnega obupa, ko ji rutinske obveznosti zrastejo čez glavo in ko ji v begu pred življenjem ne pomaga več niti alkohol, se lahko zateče na otoček, ki ji ga je zapustil stari oče in na katerem se pasejo divji poniji. (Delo, 20. avg. 1998, NB) | ||
| »Zaspani Tone« je bil še zmerom prehlajen, ležal je na peči in marljivo spal, Pavla pa je kuhala in skrbela za vse. Delo ji je raslo čez glavo in zato ni čuda, da je brnela po hiši kakor osa. (C. Kosmač, Življenje in delo Venca Poviškaja, NB) | ||
| Ivan, prej vesel, zaupljiv družabnik, se je začel ogibati ljudi. Hodil je zamišljen svoja pota in odgovarjal tako na kratko, da si ga niso upali sosedje nagovarjati. »Hiša mu raste čez glavo,« so si kimali. (Fran Detela, Tujski promet, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. čez glavo zrasti komu. | ||
kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, gl. kaj (vse) je postavljeno na glavo.
kàj (vsè) je postávljeno na glávo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kaj (vse) je narobe | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Od vsega načrtovanega in namišljenega bo ostal en sam velik ničes. Buterni je, kakor da je vse pred njo razveljavljeno, preklicano, postavljeno na glavo, in da prihaja semkaj samo zategadelj, da se sklene s Heleno in še enkrat doživi, kako bo bičevka ljubezni usekala po njem. (Florjan Lipuš, Srčne pege, NB) | |
| Vse je bilo postavljeno na glavo. Še novinarsko središče Svetega sedeža, kjer se sicer dan in svet končata, ko je čas za kosilo ali pa kmalu potem, je bilo na voljo pozno v noč. (Delo, 26. apr. 2002, NB) | ||
| Res pa je, da se takrat, ko napovedujemo miren razvoj, rado že čez nekaj dni vse postavi na glavo. In obratno, takrat ko se zdi vse postavljeno na glavo, je rešitev navadno že zelo blizu. (Delo, 30. okt. 1999, NB) | ||
| Včasih se med obema črtama dogodi pomenska inverzija: oči spregovorijo in usta spregledajo, igralčevo telo je v tem trenutku nekako postavljeno na glavo, kar je znova pierrotovska gesta (Pierrotov prednik in sorodnik pa je Harlekin). (Delo, 14. okt. 1998, NB) | ||
| »Bi pomagalo, če skušam spregovoriti z njo?« je pomislila Alica. »Tu doli je vse obrnjeno na glavo in zdi se mi prav verjetno, da zna tudi miš govoriti, vsekakor ne bo nič narobe, če poizkusim.« (Lewis Carroll, Aličine prigode v Čudežni deželi, NB) | ||
| Zdaj, ko je vzpostavljen sindikalni pluralizem, karkoli si o njem mislimo, je čas za takojšen sindikalni prepih; ubrati bo treba novo sindikalno transverzalo. A tako, kakor je pri nas v navadi, je spet vse skupaj obrnjeno na glavo. (Delo, 22. avg. 2000, NB) | ||
| Védenje o arheološki preteklosti ni obrnjeno na glavo, je pa bistveno spremenjeno. (Delo, 2. okt. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. postáviti kàj (vsè) na glávo. | ||
kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, gl. kolešček.
kómu se je posvetílo v glávi ekspr.; pren., brezos., 3. os. ed.
| Pomen | ||
| doumel, razumel je | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Jaz, Gradnikov sin, naj bi premišljeval? Ali se vam še ni posvetilo v glavi, da garam in se upiram, snujem načrte in odbijam vaše napade z eno samo mislijo, z mislijo na izgubljeno domačijo? Ali naj vam izdam, da smatram bivanje izven nje za pregnanstvo in da v sanjah že zdaj pogosto hodim po Belem dvoru kot njegov gospodar …?« (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) | |
| Rekel je, da smo sami krivi, ker se nismo spojili s šesto, da je povelje povelje in da se on ne more vtikati v zadevo bataljona. Sedaj se mi je posvetilo v glavi! Takoj sem telefoniral Strédi, da so mi pri polku rekli, da je le od njega odvisno, kam pride kakšna stotnija, nakar je videl, da sem ga spregledal, in mi jezno odgovoril, naj si stvar uredim s Koukalom, kakor hočem. (Janko Hacin, Vsi ti mladi fantje, NB) | ||
| Nisem tako neumen, kakor se sanja Smrekarju.« Takole se mu je nenadno posvetilo v glavi in zato je zavil na zapuščeno stezo v lesu, kjer je prišel v Marevževec, ne da bi ga kdo opazil. (F. S. Finžgar, Sama, NB) | ||
| Ne bil bi pameten, kdor bi imel Volčjane za take nazadnjake, ki ostanejo na svojem mestu, četudi ves svet mimo njih hití. To se pravi, vseh ne morem zagovarjati, ali čast jima, Šilu in Bobu se je nekdaj v glavi posvetilo. (I. Cankar, Pri nas, NB) | ||
| Stopil sem do enega od mož, ki so stali okrog razgretega vodje sindikatov, ime mu je bilo Marjan, in mu omenil, da je najbrž prekinjena linija. Najprej me je neumno pogledal, potem pa se mu je v glavi posvetilo in skočil je pred zapornico, ob kateri je kljub mrazu, ki je silil v noge, še naprej vztrajal generalni v družbi najmanj petih policistov in se potil v rdeč obraz. Marjan je pokazal nanj in začel vpiti proti svojim, kako jim je ta pizdun zdaj odrezal še telefon. (Delo, 26. feb. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. neumen kot noč. | ||
kot kúra brez gláve, gl. kura.
krí je búhnila kómu v glávo, gl. kri.
krí je gnálo kómu v glávo, gl. kri.
krí je pognálo kómu v glávo, gl. kri.
krí je sílila kómu v glávo, gl. kri.
krí je šínila kómu v glávo, gl. kri.
krí je šlà kómu v glávo, gl. kri.
krí je udárila kómu v glávo, gl. kri.
króna ne bo pádla kómu z gláve, gl. krona.
krónana gláva ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| vladar, kralj, cesar | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Spominjam se mladostne zafrkantske rabe prve osebe množine namesto ednine, »Zdaj pa polokajmo to nevodo«, in podobno. Poučil sem se, da sta takšna plurala dva: eden da izraža govorčevo veličastje in ga uporabljajte, če ste kronana glava, drugi pa se spodobi Vaši morebitni skromnosti, rabili ga boste v spisih in na predavanjih, če ste glava učena. (Delo, 7. jan. 2002, NB) | |
| Navdušeni Švedi so z ovacijami pozdravili izjemno priljubljeno Carolino, kolajno pa ji je podelila švedska princesa Victoria. Kronana glava je tokrat ostala v senci atletske kraljice. (Delo, 10. avg. 2006, NB) | ||
| Na začetku stoletja so imele skoraj vse evropske države razen Francije in Švice dednega monarha. Države s kralji so namreč imele več možnosti, da se dobro sporazumejo z drugimi državami, ki so bile tudi večinoma monarhije, poleg tega pa kronana glava učinkoviteje zbuja zvestobo ljudstva. (Delo, 30. okt. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem kronana glava temelji na dejstvu, da je krona ob prestolu in žezlu ena najpomembnejših vladarskih znamenj – insignij, ki jo vladar ob opravljanju svojih uradnih dolžnosti nosi na glavi. Frazem kronana glava torej pars pro toto pooseblja vladarja, kralja, cesarja, enako vladarico, kraljico, cesarico. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | crowned head |
| češ. | korunovaná hlava | |
| fr. | tête couronnée | |
| hr., srb. | krunjena glava | |
| okrunjena glava | ||
| nem. | gekröntes Haupt | |
| rus. | vencenosec | |
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, gl. srce.
nakopáti kómu kàj na glávo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| naprtiti komu neprijetno skrb za kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | KRELJ: To je najvažnejša Trubarjeva knjiga! KLOMBNER: Samo da nam je z njo nakopal na glavo težave. Še stanovi niso več z nami. (D. Jančar, Heretik, NB) | |
| Lej, Domen, tako sem te ljubila, preden si beli dan zagledal! Torej sem sklenila, da bom privolila na to, da ne imenujem človeka, ki mi je toliko nesrečo nakopal na glavo. (J. Jurčič, Domen, NB) | ||
| Nikoli pa mi še niso izmaknili pred nosom vsega kvadrata; ta je pa le nekoliko huda. Zaradi tega jim bom nakopal na glavo unijsko nadzorstvo, čeprav ne vem, če bo to kaj pomagalo. (Miha Remec, Prepoznavanje ali Črne vdove črni čas, NB) | ||
| Tudi vse, kar smo v športu imeli v časih socializma, s telesnokulturnimi skupnostmi, beograjsko »sofko« in yu-olimpijskim odborom vred, je imelo zanemarljive razsežnosti v primerjavi s tem, kar so nam v desetletju samostojnosti nakopali na glavo pristojni parlamentarni odbor in parlament sam, šolsko-športni ministri in njihovi državni sekretarji, občinske službe za šport … (Delo, 27. nov. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. nakopati si kaj na glavo. | ||
nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, gl. vrag.
nakopáti si kàj na glávo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| prevzeti nase neprijetno skrb za kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Le se ne oženita nikdar nikar, gospoda, nikdar, nikdar! Bolje je iti v puščavo in živeti ob samih koreninicah, nego si nakopati na glavo tako dolgočasno družinsko življenje – Kako prazno, neumno govoričenje. (F. Maselj-Podlimbarski, Gorski potoki, NB) | |
| Ne, niso se bali napada. Kdo si pa upa nakopati na glavo jezo Ostrorogega Jelena. (J. Jalen, Bobri 2, Rod, NB) | ||
| Začel je premišljevati o dogodkih preteklega dopoldneva in obšla sta ga žalost in obup. Priznati je pač treba, da si je za začetnika nakopal na glavo zares dosti težav. (Alexandre Dumas, Trije mušketirji, NB) | ||
| Še največje težave ima najboljši in najdražji košarkar vseh časov, Michael Jordan. Ko je postal solastnik in športni direktor washingtonskih Čarodejev, si je nakopal na glavo pogodbe Juwana Howarda, Roda Stricklanda in Mitcha Richmonda, ki igrajo prej slabo kot dobro, a že letos skupaj zaslužijo 35 milijonov dolarjev. (Delo, 28. feb. 2000, NB) | ||
| Danes sem naletel na vprašanje, na katero si mora znati odgovoriti vsak psiholog, ki dela praktično. Če si ga ne zna, si lahko nakoplje na glavo poleg običajnih še kak dodaten stres. (Delo, 1. sep. 2001, NB) | ||
| Seveda, zakaj pa so študirali, da bi si nakopali na glavo vplivne politike, če bi odkrivali njihove napake oz. prave vzroke teh napak. Udrihajo po pretekli vladi, ki je že davno ni več in za kar vedo, da ne bodo deležni ostre kritike, ne da bi se dotaknili osnovnega vzroka. (Delo, 22. jan. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nakopáti si kàj na glávo temelji na glagolski sestavini nakopati si v pomenu ekspr., z dajalnikom ‘povzročiti sam sebi, da pride v neugoden položaj’. Predložna zveza na glavo kaže, kam je usmerjena neugodna dejavnost – v tem primeru na lastno osebo, nase. V frazemu nakopati komu kaj na glavo je ta neugodna dejavnost usmerjena na drugo osebo. | ||
ne belíti si gláve [s čím], gl. beliti si glavo [s čim].
ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, gl. imeti kaj [več] soli v glavi.
ne iméti ne gláve ne répa, gl. rep.
ne iméti ne répa ne gláve, gl. rep.
ne razbíjati si gláve [s čím], gl. razbijati si glavo [s čim].
ne védeti, kjé se drží gláva kóga ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zaradi zahtevnosti, preobremenjenosti, stresa, utrujenosti ne obvladovati položaja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Bouvard, ki je bil vedno ves prepoten, je nosil samo srajco in hlače, s kratkimi naramnicami potegnjene vse do želodca. Nikoli ni vedel, kje se ga drži glava, zdaj je pozabil na predelno steno nad kotlom, zdaj je pretirano kuril. (Gustave Flaubert, Bouvard in Pécuchet, NB) | |
| Njegov kolega v nesreči, 30-letni Daniele iz Genove, je zaljubljen v Susy, ki so jo pred dvema letoma izgnali iz Italije in zdaj išče način, da bi se vrnila. On ji pošilja denar, razmišlja, da bi se preselil za njo v Lagos, rad bi se z njo oženil in ne ve, kje se ga drži glava. (Delo, 4. sep. 2002, NB) | ||
| Véliki vezir ima težave s svojimi ministri. Neprestano sklepajo nove in nove medsebojne zveze, tako da ubogi vezir ne ve več, kje se ga drži glava. Zato se je odločil, da bo izpisal vse možne koalicije. (Monitor, junij 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne vedeti, kje se drži glava koga je nastal po predstavi, da kdo zaradi zahtevnosti zadev in neugodnih okoliščin ne ve, kje ima glavo in torej ravna, kot bi bil brez nje, torej brez pameti, premisleka. Ker so v glavi možgani, ki so središče človekovega razumskega in zavestnega življenja, tak človek ne ravna razumsko in zavestno, skratka ne obvladuje več položaja, v katerem se je znašel. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to not know whether one is coming or going |
| češ. | nevědět, kde [mu] hlava stojí | |
| fr. | ne pas savoir où donner de la tête | |
| it. | non sapere dove si ha la testa | |
| non sapere dove sbattere la testa | ||
| nem. | nicht [mehr] wissen, wo einem der Kopf steht | |
| rus. | golova puhnet u kogo | |
[nójevsko] skrívanje gláve v pések, gl. tiščanje.
[nójevsko] skrívati glávo v pések, gl. [nojevsko] tiščati glavo v pesek.
[nójevsko] tiščánje gláve v pések, gl. tiščanje.
[nójevsko] tiščáti glávo v pések ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne hoteti videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Odgovorni tiščijo glave v pesek, vendar pa kraja za približno 35 milijonov tolarjev delnic Krke s trgovalnega računa registra vrednostnih papirjev ostaja škandal brez primere. (Delo, 2. jun. 2000, NB) | |
| Od svojih predstavnikov na vodilnih položajih lahko – tako kakor Nemci – pričakujemo vsaj to, da pred nevarnostmi ne bodo tiščali glave v pesek. (Delo, 12. jan. 2001, NB) | ||
| Trikotnik izprijencev zagotovo že vrsto let neusmiljeno, a učinkovito, duši kolesarstvo. Krovne organizacije (UCI in nacionalne zveze), pokrovitelji in drugi že predolgo tiščijo glave v pesek, čeprav jim ne gre očitati, da ne opravljajo kontrol dopinga. (Delo, 3. avg. 1998, NB) | ||
| Prave puščave so predvsem domena Afrike, duhovne, moralne in etične puščave pa nastajajo v slovenskih glavah. Ob vsem tem pa najraje tiščimo glave v pesek, kot naj bi to počeli noji. (Delo, 5. jul. 2003, NB) | ||
| Če je to bil genocid, ki ga generalna tožilka ne izključuje, potem je postopek znan in ga je vsekakor treba izpeljati. Sedanja oblast, pa naj gre za sodno ali državno, ne bi smela nojevsko tiščati glave v pesek. (Delo, 3. okt. 2001, NB) | ||
| Razumljivo je, da se zavzema za zapisovanje slovstvene folklore brez jezikovnega in stilnega popravljanja, a pri tem ne skriva nojevsko glave v pesek pred težavami, ki se v tej zvezi pojavljajo. (Marija Stanonik, Teorija slovstvene folklore, NB) | ||
| Levi izobraženci se oropani iluzij minule ideologije nočejo iti več prerokov in junakov. Namesto protesta, upora, preroške misli … po nojevsko skrivajo glave v pesek, mnogi se ne upajo zazreti v resnične temeljne probleme in vprašanja sodobnega sveta in človeka. (Delo, 29. jan. 2000, NB) | ||
| V NFL (ameriški nogomet) so denimo gluhi na teste za rastni hormon, v NBA (košarka) po nojevsko tiščijo glave v pesek, ko jim kdo omeni EPO, v NHL (hokej) pa ne upajo odpreti Pandorine skrinje o sintetičnih steroidih. (Delo, 5. maja 2003, NB) | ||
| Čas je, da pogledamo tej stvarnosti v oči, jo razgalimo, ne tiščimo glave po nojevsko v pesek … (Vito Kraigher, Sodobnost 1937, 413) | ||
| Država bi z davki pobrala lep kupček dodatnih tolarčkov, nočne dame pa ne bi bile prepuščene zakonu ulice, tj. zvodnikom, ker bi bile po zakonu zaščitene. Kljub temu si večina t. i. moralistov zatiska oči in skriva glavo v pesek. Kot noji se obnašajo! (Delo, 3. feb. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [nójevsko] tiščati glavo v pesek z različico [nójevsko] skrivati glavo v pesek je nastal iz primere tiščati glavo v pesek kot noj. Nastal je po zelo razširjeni napačni domnevi, da noj v nevarnosti vtakne glavo v pesek. Primerjalna sestavina kot noj se občasno lahko zamenjuje s prislovno sestavino (po) nojevsko, obe pa sta neobvezni in ob izpustu ne vplivata na pomen. Sestavina tiščati se je v rabi lahko substantivizirala v tiščanje, ki tvori nov samostalniški frazem. Posamostaljenje je oblikovno vplivalo tudi na druge sestavine: [nojevsko] tiščanje glave v pesek, [nojevsko] skrivanje glave v pesek. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to bury one’s head in the sand |
| češ. | strkat hlavu do písku [jako pštros] | |
| strčit hlavu do písku [jako pštros] | ||
| schovávat hlavu do písku [jako pštros] | ||
| schovat hlavu do písku [jako pštros] | ||
| fr. | se cacher la tête dans le sable | |
| faire l’autruche | ||
| hr., srb. | gurati glavu u pijesak [kao noj] | |
| gurati glavu u pijesak [poput noja] | ||
| turati glavu u pijesak [kao noj] | ||
| gurnuti glavu u pijesak [kao noj] | ||
| zakopati glavu u pijesak [kao noj] | ||
| zavući glavu u pesak | ||
| nem. | den Kopf in den Sand stecken | |
| rus. | prjatat’ golovu pod krylo [kak straus] | |
| sprjatat’ golovu pod krylo [kak straus] | ||
nosíti glávo napródaj pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| izpostavljati se smrtnim nevarnostim | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če bi stara imela kak res velik denar, bi bilo seveda drugače. Če bi imela na tisoče namesto nekaj sto dolarjev – dovolj, da bi se dalo z njimi kaj narediti, veste, dovolj, da vam ni mar, ali nosite glavo naprodaj – no, tedaj bi natančno vedel, kaj mi je storiti. (Jim Thompson, Ženska, da je kaj, NB) | |
| Tu ni nihče blefiral. Humar je enako nosil glavo naprodaj, kot bi ne bilo nobenega snemalca, zdravnika, helikopterja, nobenih spremljevalcev zraven. Sponzor je bil prepameten, da bi se vnaprej postavljal s podporo. (Delo, 10. jun. 2000, NB) | ||
| Nevarnost je vsekakor zelo velika. Osebno menim, da nosimo glavo naprodaj vseh 40.000 kilometrov, kolikor jih v povprečju prevozimo v sezoni. Pravi čudež je, kako pravzaprav varno in brez nesreč vozimo smučarke po svetu,« je po prihodu iz Amerike tarnal serviser Rossignola Zvone Žiga Žirovnik in potrkal na les. (Delo, 17. dec. 2005, NB) | ||
| »Ko se začne sezona, se stoodstotno posvetim bikoborbi in razmišljam le o tem, kako bom zmagoval. To me zjutraj vzdigne iz postelje in me žene, da v areni vsakič znova nosim glavo naprodaj. (Delo, 13. apr. 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V frazemu nositi glavo naprodaj sestavina glava pars pro toto zamenjuje življenje. Kdor pa nosi življenje naprodaj, se izpostavlja smrtni nevarnosti. | ||
nosíti glávo v tórbi pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti v neprestani življenjski nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Hočem reči, da je bil na varnem v Nemčiji, ko smo mi nosili glavo v torbi, zdaj se pa tu obnaša kot kralj. Nas pa nikjer ni … (D. Jančar, Heretik, NB) | |
| Vsi ti fantje, o katerih govori knjiga, res niso bili vsi »rosno« mladi, a vendarle starost od 20 do 40 let ni nobena starost, saj so to leta zorenja. Vsak od njih je imel svojo črno ali še bolj črno usodo; vojak na fronti, ubežnik, ujetnik, zapornik, konfiniranec, obveščevalec, vsak je nosil glavo v torbi na svoj način. (Janko Hacin, Vsi ti mladi fantje, NB) | ||
| Le rada bi, da se stvari na Soči uredijo, da ne bo še več takih nesreč in takih mater, kot sem jaz. Če dovolite to zvrst turizma (vem, da je tem fantom, ki vsak dan na Soči nosijo svojo glavo v torbi, edini kruh), potem poskrbite za varnost 100-odstotno. (Delo, 8. sep. 1999, NB) | ||
| Moj sosed je policist, ki se ukvarja z zatiranjem trgovine z mamili, pa je zdajle že doma cele počitnice skorajda bil, pa še zdaj je doma, ker so pač čakali nekje ob meji neko trgovino z mamili, nosili glavo v torbi, tako mi je rekel, bili v zaraščenih in skorajda neprehodnih terenih, tako mi je sam opisoval. (Državni zbor RS, 14. izredna seja 26. 9. 1997, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nositi glavo v torbi temelji na dejstvu, da kdo pri svojih dejanjih ne uporablja možganov, pameti. Predstavno je to izraženo tako, da ima glavo, tj. možgane, pamet, razsodnost, v torbi, tj. ne na pravem mestu, saj je v njej slep za vse, kar se dogaja zunaj. V zvezi s tem glej frazem imeti glavo na pravem mestu z različico imeti glavo na pravem koncu. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | so.’s life is on the line |
| hr., srb. | nositi glavu u torbi | |
| it. | rischiare la testa | |
| rischiare la vita | ||
| rischiare la pelle | ||
| pol. | nadstawiać kark | |
nosíti kàj na glávi pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| imeti kaj na vesti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Pravzaprav še malo večji, ker bi morala biti »izdajalca« kar dva poslanca. V njegovo srečo pa bi tak greh nosil na glavi le nekaj mesecev, do volitev, ki se jim najkasneje v začetku novembra ni mogoče izogniti, pa naj bodo stranke nanje pripravljene ali ne. (Delo, 20. aprila 2000, NB) | |
| Celo kopico svinjarij namreč nosijo na glavi stranke, ki so do sedaj sodelovale v vladah, SNS pa je edina čista in tista, ki zagotavlja vse, kar so dosedanje vladne stranke zasvinjale. (Delo, 13. okt. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nositi kaj na glavi temelji na predstavi, da ima kdo breme, težo na glavi, preneseno na možganih, torej tudi na vesti. | ||
obŕzdati vróče gláve, gl. ohladiti vroče glave.
od gláve do nôg ekspr.; pren., prisl., tudi od nog do glave
| Pomen | ||
| ves, popolnoma, v vsakem oziru, v vsem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In njegove bolščeče oči so me začele ogledovati, kakor otroci gledajo močerada ali čuden kamen. Pregledal me je vso, od glave do nog, najprej v celoti, zatem v posameznih nadrobnostih, ki so se mu najbrž zdele posebno zanimive ali morda samo drugačne. (Gitica Jakopin, Vinko, NB) | |
| Človek ugleda časih popotnika na cesti, premeri ga od glave do nog, pa že ve, kje in kakšno da mu je bilo rojstvo in kje in kakšna da mu bo smrt. (Ivan Cankar, Brezimenec, NB) | ||
| Dvignila je svoje lepe, resne oči in ga premerila od glave do nog, da mu je izginil zasmeh z usten. »Kdaj čisti gospodinja hlapcem obleko?« se ji je izvilo iz valujočih prsi. (Ivan Pregelj, Mlada Breda, NB) | ||
| Ko si prišla in sem videl prvikrat tvoj obraz, sem se skoro prestrašil; in vendar me je prešinila sladkost od glave do nog. S pestjo je ne boš ugnal, sem si mislil, kvečjemu z mezincem! (Ivan Cankar, Marta, NB) | ||
| Vzdignil se je z nepopisnim naporom. Pot ga je oblil od glave do nog od muke in težave. Pobral je svoje reči in šel skozi noč k restavraciji. (Zofka Kvedrova, Misterij žene, NB) | ||
| Zavrelo ji je v žilah. Slepo ogorčenje se ji je vzdignilo v srcu in jo pretreslo od glave do nog. (Zofka Kvedrova, Njeno življenje, NB) | ||
| Ker je 39-letni Romario »Carioca« od glave do nog, bi mu bilo slovo od nogometa zagotovo ljubše na Maracani v Riu de Janeiru. A kljub temu je bil poklon nogometnih privržencev iz Sao Paula veličasten. (Delo, 29. apr. 2005, NB) | ||
| Hubert je bil čudovit človek. Poštenjak od glave do nog. Hudobije in zlih misli ni poznal. (Delo, 27. jan. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem od glave do nog, tudi obrnjeno od nog do glave, temelji na predstavi, da je človeško telo kot celota omejeno z glavo in nogama in je kot táko prav s temi mejnimi deli telesa postalo prispodoba za popolnost, celovitost česa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | de la tête aux pieds |
| hr., srb. | od glave do stope | |
| nem. | vom Kopf bis Fuß | |
od gláve do pêt ekspr.; pren., prisl., tudi od pet do glave
| Pomen | ||
| ves, popolnoma, v vsakem oziru, v vsem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko se na Baliju fant in dekle odločita za zakon, odideta bodoči mož in nevestin oče k lokalnemu arhitektu, da ženina izmeri od glave do pet, še prste na nogah in rokah mu premeri. (Delo, 24. mar. 2000, NB) | |
| Afganistanski čador je temno modre barve, je v enem kosu in žensko prekriva od glave do pet, skupaj z obrazom. (Delo, 30. maja 2001, NB) | ||
| Na koncu ga je ustavil prav učitelj. Predavatelj zgodovine Rainer Heise je morilca, v slogu japonskih nindž od glave do pet oblečenega v črno, zgrabil za majico in mu dejal: »Daj, pritisni na sprožilec, toda pri tem me glej v oči!« (Delo, 29. apr. 2002, NB) | ||
| Ko sem prvič prispel na newyorško letališče John F. Kennedy, me je carinik nezaupljivo premeril od glave do pet. Koliko denarja pa imate sploh s seboj? (Delo, 14. dec. 2004, NB) | ||
| In ko je naposled prispela (skupaj s svojo mamo, prijazno gospo srednjih letih) naša prava, poklicna igralka, mi je njen nagajivi nasmeh (kdo bi se mu uprl?) povedal, da je igralka od glave do pet: da bodo njene želje in muhe med snemanjem pomembnejše od scenarija in od potrpežljivosti članov ekipe … (Delo, 2. sep. 2000, NB) | ||
| Kolander športnik od glave do pet, Prelog nenadkriljiv dirigent, ki ni sposoben le sijajnega ritma, temveč ga krasi tudi zmagovalna mentaliteta, šampion, ki zna vzeti jabolko z zgornje police. (Delo, 27. jun. 2001, NB) | ||
| Gre namreč za športnika, ki je pripravljen žrtvovati vse za brezhiben dosežek, takih športnikov pa pri nas ni prav veliko. Misli najprej uidejo k Iztoku Čopu, v novejši dobi k Petri Majdič, potem pa je krog profesionalcev od glave do pet že hitro sklenjen. (Delo, 12. dec. 2006, NB) | ||
| Tudi navzven moramo biti uglajeni, zato so pred kratkim v ligi NBA uvedli t. i. ‘dress code’. Sam s tem ne bom imel težav, saj so me od glave do pet prav zato oblekli pri Muri. (Delo, 18. sep. 2006, NB) | ||
| Nocoj se lahko od glave do pet oblečem v najbolj staromodno narodno nošo in grem na zabavo, pa me ne bo nihče opazil,« je rekla prijateljica Gabi. Saj, le kdo bi jo opazil med dva tisoč podobno oblečenimi ženskami na 56. balu spodnjeavstrijskega združenja kmetijcev? (Delo, 10. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem od glave do pet, tudi obrnjeno od pet do glave, temelji na predstavi, da je človeško telo kot celota omejeno z glavo in petama in je kot táko prav s temi mejnimi deli telesa postalo prispodoba za popolnost, celovitost česa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | de la tête aux pieds |
| de pied en cap | ||
| hr., srb. | od glave do pete | |
| od glave do stope | ||
| nem. | vom Scheitel bis zur Sohle | |
od pêt do gláve, gl. peta.
odnêsti célo glávo pog. ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| priti nepoškodovan, živ iz pretepa, nesreče, nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Naj onim zunaj pove, kako tukaj Johan popravlja zobe. Sunil ga je iz avta, pitbul se je z naglimi koraki oddaljeval, pogledoval je nazaj, Johan je ustrelil v zrak, oni se je spotikal, ni mogel verjeti, da bo odnesel celo glavo. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB) | |
| Ambrožič mu je povedal, kakšno srečo je imel, da je sploh ostal živ. Odnesel je celo glavo, ker se je njegov oče boril v prvi svetovni vojni skupaj z očetom nekega mladeniča, ki je bil v domobranskih vrstah. (Delo, 24. jan. 2001, NB) | ||
| A bi zamudil eno največjih komedij na svetu – kubanski transport in za debelejšo knjigo od Castrovih zbranih del pisanih in nenapisanih prometnih pravil. Da sem odnesel celo glavo, pa se imam najbrž zahvaliti Elegui, jorubskemu, afro-kubanskemu božanstvu, gospodarju poti. (Delo, 1. sep. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem odnesti celo glavo temelji na pomenu sestavine glava: ekspr. ‘ta del človeškega telesa (tj. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila), katerega izguba ali hujša poškodba pomeni izgubo življenja’. Sestavina celo pomeni, da je ta del nepoškodovan, sestavina odnesti pa, da je le-ta od kod tak prišel. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | iznijeti [živu] glavu |
| iznijeti [čitavu] glavu | ||
| izvući [živu] glavu | ||
| izvući [čitavu] glavu | ||
| it. | salvare la pelle | |
| riportare a casa la pelle | ||
| salvare la ghirba | ||
| nem. | mit heiler Haut davonkommen | |
ohladíti vróče gláve ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| 1. pomiriti razgreteže, vročekrvneže | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Po žolčnih reakcijah Teomana Alibegovića na račun generacijskega prepada v reprezentanci in njegovega položaja v moštvu so mnogi pričakovali, da bo nekdanji slovenski kapetan po novomeškem turnirju celo ponudil prostovoljni umik. Toda tri zmage so očitno ohladile vroče glave. (Delo, 21. avg. 2001, NB) | |
| Zaradi blestečega uspeha moštva na poletnem FIS-Grand-Prix jih štejejo seveda za velike favorite, vendar pa nordijski športni direktor Toni Innauer javnost že svari pred pretirano evforijo. Vroče glave v ekipi s svojevrstnimi metodami »hladi« tudi glavni trener Hannu Lepistö: s skakalci se včasih odpravi na ribarjenje pa tudi v gledališče. (Delo, 28. nov. 2002, NB) | ||
| 2. zmanjšati razgrete strasti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Demokratična Slovenija je očitno ovirala uresničitev tega načrta. Zato je tedanji srbski režim obrzdal vroče glave med visokimi poveljniki JLA, ki bi se radi krvavo maščevali Sloveniji. Temu je logično sledil umik JLA iz naše republike. (Delo, 22. dec. 2001, NB) | |
| Britanski nogometni navijači so udarili znova, tokrat v Luksemburgu. Tamkajšnje policijske enote so imele precej dela, preden so podivjance polegle v urejeno vrsto, da so lahko na mrzlih tleh hladili vroče glave. (Delo, 19. okt. 1998, NB) | ||
| Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi (na fotografiji) se je odločil z vsemi silami pomiriti politične razmere v državi in ohladiti vroče glave na eni in na drugi strani. (Delo, 16. jan. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. vroča glava. Sestavina ohladiti tu nastopa v pomenu ekspr. ‘pomiriti, zmanjšati’. | ||
opráti kómu glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo ošteti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Niste ozmerjali ne njega ne mene. Pričakoval sem ploho, da veste …« Hvala,« je resno odvrnila. »Jutri mu operem glavo, ko bo trezen. Bodite brez skrbi.« (B. Zupančič, Golobnjak, 1972, 245) | |
| Tisti huligani grejo pred sodišče. Malo jim operejo glave pa bo. Kaj še. Tistih časov ni več. (F. Zagoričnik, Tribuna 1969, št. 4, 19) | ||
| Pa če si še tako visoka živina, se vedno najde še kdo, ki ti lahko glavo opere. Posebno še, če se pustiš vleči za nos. (N. Kraigher, Pet temnih svetlih let, 1963, 37) | ||
| Perfekten huligan je, moram ti priznati. Nosi se kot kak zavržen princ. Oprala sem mu glavo, nikar ne pričakuj, da je kaj zaleglo. (B. Zupančič, Meglica, 1966, 283) | ||
| Po dolgem času je imelo gledališče spet kabaret, monodramo Borisa Kobala Allegro … ma ne preveč, ki je duhovito in udarno, igralsko neverjetno gibčno in z velikim razponom točk dodobra prevetrila in razgalila vse lokalne nečednosti in oprala maslo z glave tistim, ki ga imajo največ na glavi. (Delo, 25. julija 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oprati komu glavo, ki je nastal po prenosu s konkretnega dejanja na posplošeno, bi bil posledično vsaj navidezno lahko povezan s frazemom imeti maslo na glavi, na kar bi kazal zadnji zgled, vsekakor pa po predstavi, da ima kdo kaj na glavi, na vesti, za kar zasluži upravičeno kritiko. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | umýt hlavu komu |
| mýt hlavu komu | ||
| it. | dare una lavata di capo | |
| rus. | namylit’ golovu komu | |
| namylit’ šeju komu | ||
| mylit’ golovu komu | ||
| ustroit’ golovomojku komu | ||
| ustraivat’ golovomojku komu | ||
pámetna gláva ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| bister, pameten človek | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Baje je neko japonsko podjetje že plačalo 15 milijonov dolarjev za pravice uporabe in če vemo, da je bil dosedanji letni promet podjetja s tem denarjem vred 22 milijonov, potem jim je padla sekira v med. V zadnjem trenutku – menda jim je šlo nekaj let že hudo slabo in kazalo je na propad, ko se je neka pametna glava spomnila genialnega načina bogatenja. (Delo, 20. avg. 2002, NB) | |
| »Upam, da se bo le našla pametna glava, ki bo spisala kazensko ovadbo zoper politično stranko, ki je 34 let onemogočala gradnjo džamije v Ljubljani in s tem pravzaprav kršila pravice muslimanov v Sloveniji,« je še povedal Jarc. (Delo, 25. feb. 2004, NB) | ||
| Kajti program se je po svetu razširil, tovrstno šifriranje pa je na seznamu programov, ki jih Američani ne smejo izvažati. A ko je lani izšla različica programa PGP 5.0, je bilo svetovnih skrivalnic konec – neka pametna glava se je spomnila, da je iz ZDA prepovedano izvažati tovrstne programe, ne pa tudi knjige. (Delo, 16. jun. 1998, NB) | ||
| Človek se je že zgodaj zavedel svoje odvisnosti od vremenskega dogajanja. Ni čudnega torej, da so pametne glave hitro sprevidele, da se je treba naučiti napovedovati vreme. Enega prvih poskusov se je lotil grški filozof Aristotel v besedilu Meteorologica. (Delo, 17. jun. 2000, NB) | ||
| V Butalah so se odločili, da bodo zidali novo narodno univerzitetno knjižnico. Pametne glave so se sestale in sklenile: NUK mora stati na težko dostopnem kraju, da ne bi imel prav vsak navaden Butalec dostopa do tega kraja. (Delo, 27. avg. 1998, NB) | ||
| O intuiciji – ali kot pravimo, o zdravem razumu, o kmečki pameti – je razmišljalo že nič koliko učenih in pametnih glav. Zapisali so, da intuicija omogoča takojšne zavedanje o resničnosti kakšne izjave ali zamisli … (Stane Možina, Management, nova znanja za uspeh, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | pametna glava |
plačáti z glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| izgubiti življenje, biti mrtev | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Morda bo nekega dne odnehala, ko bo preveč bolelo, morda se bo požrla, tega ne vem. Vem pa, da gre za razvidno zakonitost. Jaz jo bom plačal z glavo. (Drago Jančar, Dedalus, NB) | |
| Poleg tistih, ki s sabo nosijo prijetno prtljago prostih dni, je postalo popularno praznovanje tudi ob drugih priložnostih. Denimo na valentinovo, ki vsako leto štirinajstega februarja obudi spomin na rimskega duhovna, ki je kljub cesarjevi prepovedi na skrivaj poročal pare in svoj pogum ravno na ta dan plačal z glavo. Danes bi ga marsikdo kaznoval enako, vendar iz osebnih razlogov. (Delo, 24. feb. 2001, NB) | ||
| Toda takratnega »miru pogumnih« nihče ni znal izkoristiti za dokončno odpravo konflikta. Še več. Leto pozneje je Jicak Rabin ta »mir pogumnih« plačal z glavo. Doletela ga je podobna usoda kakor egiptovskega predsednika Sadata, ki je prvi med Arabci sklenil mir z Izraelom. (Delo, 21. jul. 2007, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | pagare con la vita |
| nem. | etw. kostet jmdn. den Kopf | |
| mit dem Leben bezahlen | ||
| jmdn. den Hals kosten | ||
| es werden Köpfe rollen | ||
pognáti kómu króglo v glávo, gl. krogla.
pognáti si króglo v glávo, gl. krogla.
pomáhana gláva zastar.; pren.
| Pomen | ||
| stara bajta | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Čudno se mi pri tem učenjaškem boji jedino to vidi, da filologi in filozofi zmagujejo – stare juriste – »pomahane glave«, kakor smo jim rekli ob svojem času, ali »stare bajte«, kakor jim pravijo sedaj. (J. Kersnik, Vieux Saxe, LL 1884, št. 3) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. stara bajta. | ||
posípati si glávo s pepélom ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kesati se svojih slabih dejanj | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Kakor sužnji drugje so se pri nas »ščavi« začeli boriti za svobodo in so pri tem naleteli na oster odpor vladajočih slojev. »Povsod,« sem zapisal, »je ta proces cenjen kot velik dosežek demokracije, kot zmaga humanizma in človeškega dostojanstva. Samo pri nas bi se morali zaradi njega trkati na prsi in si posipati glavo s pepelom. Povsod občasni upori sužnjev in njihova maščevalna dejanja niso postavljena na isto raven s sistematičnim in stoletnim nasiljem gospodarjev. (Delo, 12. mar. 2005, NB) | |
| Ali si ti vprašala, Metka? Potresi glavo s pepelom, pojdi jo na golih kolenih prosit oproščenja! »O, vodi me ti, ki si blag in usmiljen, tebi se izročam!« (Ivan Cankar, Na pragu, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. posipati se s pepelom. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | posypat si hlavu popelem |
| sypat si popel na hlavu | ||
| fr. | faire pénitence avec le sac et la cendre | |
| faire son mea-culpa | ||
| it. | cospagersi il capo di cenere | |
| nem. | sich die Asche aufs Haupt streuen | |
| rus. | posypat‘ peplom golovu | |
| bit‘ sebja v grud‘ | ||
postáviti kàj na glávo ekspr.; pren., tudi vse na glavo
| Pomen | ||
| zelo, temeljito spremeniti kaj (se spremeniti) | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vse dotlej, da bo proračun sprejet, pa je obvezno začasno financiranje, ki lahko marsikateri načrt postavi na glavo. (Delo, 15. feb. 2001, NB) | |
| Njegova nenavadna arhitektura brez zamejenega odra namreč postavi na glavo gledališke konvencije in velikokrat dobesedno posrka uprizorjeno igro. (Delo, 2. feb. 2002, NB) | ||
| Smučarski skakalci od nekdaj hodijo po zelo ozki brvi med uspehom in neuspehom. V skrajno oteženih tekmovalnih razmerah, kakršne so značilne za Lahti, tudi težko pojasnljivi, pogosto neopazni zunanji vplivi lahko vse postavijo na glavo. (Delo, 26. feb. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem postaviti kaj na glavo temelji na dejstvu, da ima človek ob normalni pokončni drži glavo zgoraj in noge spodaj s stopali trdno na tleh. Če se ta običajna drža obrne, tj. da je glava spodaj, pomeni to, seveda preneseno, temeljito, veliko spremembo. | ||
postáviti se na glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo, temeljito se spremeniti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Zgodba pripoveduje o razredu osnovnošolcev, ki gre na končni izlet. Tam se zgodi nesreča, ki je povod, da se življenje vsakega izmed njih postavi na glavo. Razkrijejo se pravi odnosi med sošolci, nastanejo napetosti in se sprostijo prava čustva. (Delo, 26. nov. 2001, NB) | |
| Večjih pretresov na politični sceni, ki bi se še lahko zgodili, pa tudi ni videti. Res pa je, da se takrat, ko napovedujemo miren razvoj, rado že čez nekaj dni vse postavi na glavo. (Delo, 30. okt. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. postaviti kaj na glavo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to turn upside down |
| češ. | stavět se na hlavu | |
| fr. | mettre sens dessus dessous | |
| it. | farsi in quattro | |
| hr., srb. | postaviti se na glavu | |
| staviti se na glavu | ||
| rus. | otbivat‘sja rukami i nogami | |
postáviti vsè na glávo, gl. postaviti kaj na glavo.
potrésti si glávo s pepélom, gl. posipati si glavo s pepelom.
prázna gláva ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| neumen, neveden človek | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Naj mu iz riti zrase kopriva! Le kaj si še ne bi zmislil: pétlarska kravata pijanska slava prazna glava!? Boj se takega Cigana: pražnji gvant si nadene, pa se že razglasi za popa. (Feri Lainšček, Namesto koga roža sveti, NB) | |
| Nekoliko se spoznam na statiko. LOJZE: Tale vaš, ki hoče sredi noči šest svinčnikov, vam je natrkal na ta vaš čudežni zid: Prazna glava odmeva. (Drago Jančar, Dedalus, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | prazna glava |
| šuplja glava | ||
rásti kómu čez glávo, gl. zrasti komu čez glavo.
razbíjati si glávo [s čím] ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| zelo razmišljati (o čem); iskati izhod iz težkega položaja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Imam različne metode. Za zadnji Burgerjev film Ruševine, v katerem je glasba zelo pomembna, sem si glavo razbijal kar dva tedna. (Delo, 15. mar. 2004, NB) | |
| Interpelacija utegne biti tudi megla, v kateri naj bi se tik pred volitvami izgubili strategi vladajoče stranke, razbijajoč si glave z raznimi drugorazrednimi »analizami«, izgubljajoč s tem čas in energijo. (Delo, 14. avg. 2004, NB) | ||
| MATIČEK Al jaz, vaša gnada? NEŽKA Namesto da bi žalosten bil! MATIČEK Kaj ni zadosti, da si glavo ubijam, kako bomo svojo reč speljali? (A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, NB) | ||
| Ne razbijam si glave, kakšen lik bi hotel igrati, ker ne razmišljam v takem abstraktnem kontekstu. Preberem tiste scenarije, ki končajo v mojem poštnem nabiralniku, in če so mi iz tega ali drugega razloga všeč, sprejmem vlogo. (Delo, 4. nov. 2000, NB) | ||
| Najhuje je to, da ne vem, kaj počnem narobe. A si zaradi tega tudi ne razbijam preveč svoje glave. Če bi namreč po cele dneve tuhtal o razlogih za slabo formo, ne bi nikamor prišel. (Delo, 16. sep. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot kažejo ustrezni frazemi v drugih jezikih, je bila prvotna sestava frazema verjetno razbijati si glavo ob steno in je bil verjetno povezan s predstavo, da se ob tem razbijanju komu kaj posveti v glavi. To se mu pogosto ne posreči in je tako prizadevanje bob ob steno. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to rack one’s brain over sth. |
| to wrack one’s brains over sth. | ||
| češ. | rozbíjet si hlavu o něco | |
| rozbíjet si čelo o neco | ||
| fr. | se creuser la cervelle (sur qc.) | |
| it. | rompersi la testa con q.c. | |
| nem. | sich [über etwas] den Kopf zerbrechen | |
| sich [über etwas] den Schädel zerbrechen | ||
| sich [über etwas] den Kopf zermartern | ||
| sich [über etwas] den Kopf zergrübeln | ||
| rus. | bit’sja golovoj ob stenu | |
ríniti z glávo skozi zíd ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| hoteti, izsiliti, doseči nemogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Sploh pa se zaradi literature ne razgrevam več takó kakor svoje dní. Prej sem se zmirom jezil nad lumpi in bedaki, ali zdaj sem uvidel, da ne more biti drugače, kakor je, in da je nespametno ríniti z glavo skozi zid. (I. Cankar, Karlu Cankarju, Pisma I, NB) | |
| Microsoft rine z glavo skozi zid, ko želi trgu vsiliti, da bi Windows CE uveljavil tudi kot platformo za telefonijo, čeprav nobeden od večjih svetovnih proizvajalcev ni predstavil izdelkov, ki bi podpirali to funkcijo. (Delo, 15. maja 2000, NB) | ||
| Vodja liberalcev in najverjetnejši bodoči danski premier je prepričan Evropejec, hkrati pa tudi dovolj pragmatičen politik, da v evroskeptični deželi ne bo rinil z glavo skozi zid. (Delo, 22. nov. 2001, NB) | ||
| Nedvomno gre za vrednostne oziroma takšne odločitve, ki bodo pomembno vplivale na razumevanje kazenskega postopka, po drugi strani pa je prehitro rinjenje z glavo skozi zid nevarno. (Delo, 14. dec. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. iti z glavo skozi zid. Iz frazema riniti z glavo skozi zid je po posamostaljenju sestavine riniti nastal frazem rinjenje skozi zid. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to bang one’s head against a brick wall |
| češ. | jít hlavou proti zdi | |
| jít čelem proti zdi | ||
| fr. | donner de la tête contre le mur | |
| hr., srb. | ići glavom kroz zid | |
| nem. | versuchen, mit dem Kopf durch die Wand zu rennen | |
| mit dem Kopf durch die Wand wollen | ||
| rus. | prošibat’ stenu lbom | |
rínjenje z glávo skozi zíd, gl. rinjenje.
sedéti kómu na glávi ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| vztrajno nadlegovati koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Zinka je kar na lepem izbruhnila. Očitala je Mojemu Jezusu, da ji sedi na glavi s svojo zapito zadnjico in da jo nalašč ugonablja v tej zasmrajeni luknji. Moj Jezus je sklepal roke, jo prosil in rotil, prisegal, da ne bo več pil, a vse je bilo zaman. (C. Kosmač, Hudo je, človek moj, NB) | |
síliti z glávo skozi zíd ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| hoteti, izsiliti, doseči nemogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Muren se je zdel sam sebi pameten človek, ki jemlje razmere v poštev in ne sili z glavo skozi zid. Samo malenkostni ljudje se vlečejo za načela tudi tam, kjer treba ni. (F. Detela, Spominska plošča in druge humoreske, NB) | |
| Kaj bi silil z glavo skozi zid. Še vedno me boli tudi levica, potem ko sem z novim modelom na treningu grdo pristal na asfaltu. (Delo, 12. mar. 2001, NB) | ||
| Po vseh zapletih, ki so jih pred dvema letoma doživeli vsi slovenski kmetovalci, ki so resno vzeli od ministrstva za kmetijstvo ponujeno možnost pridelovanja industrijske konoplje, je marsikdo izgubil veselje do nadaljnjega preizkušanja tolerantnosti in prilagodljivosti naše države in nehal siliti z glavo skozi zid. (Delo, 14. apr. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem siliti z glavo skozi zid temelji na predstavi o za človeka nemogočem dejanju, tj. da bi šel z glavo skozi zid. Enako velja za frazem iti z glavo skozi zid. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | donner de la tête contre les murs |
| it. | volere raddrizzare le gambe ai cani | |
| nem. | mit dem Kopf durch die Wand wollen | |
skríti glávo v pések kot nój, gl. noj.
tiščáti glávo v pések kot nój, gl. noj.
vróča gláva ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. kdor se hitro razburi, čustveno razvname | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko je Dean nastopil kot eden najresnejših tekmecev za predsednika stranke, so dodali: »Lepo prosimo!« Poraz Johna Kerryja je Deanove poraze postavil v novo, lepšo luč, toda novi predsednik bo moral šele dokazati, da ni vroča glava, ki pomendra vse v trgovini s političnim porcelanom. (Delo, 16. feb. 2005, NB) | |
| »Neslavno se je končalo,« je kot vselej odkrit, pošten in dobrosrčen fant, s karizmo neustrašnega bojevnika na igrišču, kjer se mu je že ničkolikokrat »zatemnilo« pred očmi. »Vroča glava? To je le še preteklost.« (Delo, 29. mar. 2006, NB) | ||
| Upam, da so nekatere vroče glave opustile razmišljanje o blokadi nove oblasti skozi finančni in gospodarski sektor. Namreč lahko smo slišali razmišljanja, ali pa ideje, ki so jih imeli nekateri, da bi se dalo novo oblast skozi te centre moči blokirati podobno, kot so avtoprevozniki nekoč blokirali Allendeja. (Državni zbor RS: 4. izredna seja 03. 12. 2004, NB) | ||
| 2. kdor je oster, nepopustljiv | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Medvedkov pravi, da bi morali podpisati novi pravni akt ali več aktov, s katerimi bi PCA razširili tudi na nove članice. V Bruslju se ne strinjajo; vroče glave celo grozijo, da bodo proti Rusiji uvedli sankcije, če ne bo sprejela »evropske« rešitve.« (Delo, 22. jan. 2004, NB) | |
| Avtonomni gruzinski regiji Adžariji grozi oboroženi konflikt. Vroče glave v Tbilisiju bi odstranile adžarskega avtokrata. (Delo, 6. maja 2004, NB) | ||
| Vroče glave so bile očitno krive tudi za dogajanje na dirki, ki je bila polna spektakularnih trkov in padcev, med katerimi jo je še najhuje, s poškodovano ramo, odnesel Toni Mulec (MK Slovenj Gradec), eden številnih favoritov v razredu do 125 ccm. (Delo, 30. maja 2005, NB) | ||
| Komaj so se noge spočile in vroče glave ohladile, so reprezentante in strokovni štab pošteno vznemirili kritični zapisi v nekaterih medijih o tekmi z Italijo, pri čemer so več kot jasno dali vedeti, da kdor ni z nami, je proti nam. (Delo, 11. okt. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vroča glava temelji na pomenih sestavine vroč: ekspr. ‘ki se hitro razburi, razvname; navdušen, vnet in oster, nepopustljiv’. Kdo ima take lastnosti, kaže sestavina glava, ki po načelu pars pro toto pomeni ‘človek, oseba’. Besedna zveza vroča glava je v množinski obliki v frazemu ohladiti vroče glave. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | horká hlava |
| hr., srb. | usijana glava | |
| ugrijana glava | ||
| upaljena glava | ||
| rus. | gorjačaja golova | |
vsè je na glávi pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| vse je narobe | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Pri Heliosu vse na glavi. Namesto 6. mesta le boj za obstanek. (Delo, 18. feb. 1999, NB) | |
z glávo skozi zíd ekspr.; pren., prisl., tudi zanikano
| Pomen | ||
| na nemogoč način | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Čutil se je močnega dovolj. Iz svojega doraščajočega mladostnega idealizma, je hotel z glavo skozi zid in si je ob tem zidu tudi svojo mlado glavo razbil. Prislužil si je leto dni ječe, izključitev z šole in bolezen. (C. Kosmač, Obisk, NB) | |
| Natančno namreč vem, da se je mogoče tem stvarem približati drugače. Bolj previdno, bolj tipajoče, plazeče, nikar skokoma, z glavo skozi zid, kakor radi pravimo. (D. Jančar, Romanje gospoda Houžvičke, NB) | ||
| Pameten lastnik lokala prav gotovo ne bo rinil z glavo skozi zid, in na primer poskušal prestaviti avtomobilsko cesto, ker si je zapičil v glavo, da bo v okolici njegovega lokala območje za pešce. (Delo, 27. jan. 2000, NB) | ||
| Mladi znamo biti trmoglavi, zagnani, silimo z glavo skozi zid, zato je bila zame to izkušnja, ob kateri sem tudi sama zorela. (Delo, 6. apr. 2000, NB) | ||
| Njegova prednost je ob poznavanju trga seveda tudi relativna majhnost in ravno tolikšna konservativnost, da se ob političnih in gospodarskih spremembah ni zaletaval z glavo skozi zid: kot nekateri drugi telekomi na prehodu, ki so sedaj v rokah tujega kapitala, zaskrbljenega predvsem ali celo zgolj za svoj dobiček. (Delo, 14. nov. 2000, NB) | ||
| Res je, če se za nekaj odločim, grem z glavo skozi zid. Hotel sem to posneti tam, ker preprosto nikjer drugje nismo našli tako dobre lokacije. (Delo, 2. mar. 202, NB) | ||
| Upor zame pomeni: Ne se ukloniti! Čeprav je v življenju tako, da nemalokrat ne moreš z glavo skozi zid. (Delo, 27. jun. 1998, NB) | ||
| Že na prvem Koconovem in Lotričevem srečanju s peščico predstavnikov velikih podjetij, ki imajo oziroma so nekoč imela obrate v lendavski občini, in predstavniki države se je, ob siceršnji načelni pripravljenosti vseh za sodelovanje v konzorciju, pokazalo, da nihče ne želi z glavo skozi zid. (Delo, 23. jul. 1999) | ||
| Mislim, da bi morali skupaj s spremembami celotnega zakona o državnem tožilstvu doreči tudi ureditev pregona v tej smeri. Pa ne na hitro in z glavo skozi zid, kajti sedanji predlog sprememb tožilskega zakona je prav gotovo slab. (Delo, 20. mar. 1999, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | iti z glavo skozi zid | |
zahtévati glávo kóga ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. zahtevati življenje, smrt koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Herodiada jo je pregovorila, da naj zahteva glavo Janeza Krstnika na pladnju. Herod sicer Janeza ni mislil usmrtiti, a je ustregel tej čudaški želji in ukazal Janezu odsekati glavo. (Google, sl.wikipedia.org/wiki…) | |
| 2. zahtevati odpust, strogo kaznovanje koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kadar si je kak »pritepenec« drznil poigravati z moralno-etičnimi kodeksi velike Amerike, so ga taisti patrioti malodane križali. Lep primer: ko v Točno opoldne (High Noon, 1954) Gary Cooper, razočaran nad indiferentnostjo someščanov v boju proti Zlu, na koncu zabriše šerifovo zvezdo v prah, je John Wayne ponorel in zahteval glavo režiserja filma, Avstrijca Freda Zinnemana. (Delo, 3. avg. 2000, NB) | |
| Ker v Zagrebu nobena pomembnejša afera še ni dobila konkretnega epiloga, se ne ve, koliko in kako je v teh igrah sodeloval tudi Mesić. Je pa vsaj načelno deloval v interesu državljanov, ko je zahteval glavo šefa obveščevalcev in red v obveščevalnih službah. (Delo, 3. jan. 2005, NB) | ||
| Če so strokovnjaki sprva napovedovali, da bodo v Bourg St. Mauriceu odločale izkušnje, bogato začinjene s poznavanjem zakonitosti zahtevnih naravnih prog, je mladi Ljubljančan hitro vrgel na laž njihove trditve. V kvalifikacijskem pogromu, ki je že zahteval glavo marsikaterega favorita, je bil četrti, v polfinalu in finalu pa se je vsakič še popravil za eno mesto in na koncu spustil predse le ta čas najboljšega na svetu, Francoza Fabiena Lefevra. (Delo, 26. avg. 2002, NB) | ||
| Odhoda dveh najvidnejših mož Lazia sta razjezila navijače, ki so takoj zahtevali glavo predsednika kluba Sergia Cragnottija. Ta je takoj napovedal odstop in dal naprodaj tudi svoje delnice kluba. (Delo, 7. jul. 2001) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zahtevati glavo koga je nastal v povezavi z nekdanjim kaznovanjem zločincev z obglavljenjem ter pomeni po načelu pars pro toto najprej ‘zahtevati življenje, smrt koga’, potem ‘zahtevati strogo kazen, odpust koga’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | tražiti čiju glavu |
| nem. | jmds. Kopf fordern | |
zméšati kómu glávo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| povzročiti, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Popoldne so sli zanesli novico o pogrešani grofovi edinki še na sosednje gradove, a tudi to je bilo zaman. Natanko opolnoči je velel grof privesti iz ječe Tomaža in mu je dejal: »Oba veva, da je odšla Sidonija zaradi tebe, ki si ji zmešal glavo …« (F. Lainšček, Mislice, Deset pravljic, NB) | |
| Mylady mu je povsem zmešala glavo. Proti svoji volji je podlegel čaru njene hladne lepote, ki jo je opazil že v Meungu. (Alexandre Dumas, Trije mušketirji, NB) | ||
| Tara ima pod palcem veliko več zelencev kot njeni vrstniki, vendar ne dovoli, da bi ji denar zmešal glavo. »Zagotovo ga ne bom noro zapravljala,« je prepričana najstniška zvezdnica na ledu. (Delo, 17. jan. 2000, NB) | ||
| Ena izmed mojih prednosti je bila ta, da sem štartal med prvimi, tako da nisem mogel dobiti informacij, ki bi mi lahko zmešale glavo. Naš skupni problem pa je bil, da je bil le en ogled, tako da je bilo potrebno med smučanjem najti prave odločitve. (Delo, 18. feb. 2002, NB) | ||
| Angleška javnost je za svojega »Roonalda« vseeno zaskrbljena. Bojijo se, da je prehitro preskočil razrede, da mu bo slava zmešala glavo. (Delo, 19. jun. 2004, NB) | ||
| Zakaj se niso domislili vampov z golažem? In šnopsa kot nacionalne pijače, da ne govorimo o dobri stari šmarnici, ki bi zmešala glavo slehernemu turistu. (Delo, 3. jul. 2004, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | zavrteti komu mozak |
| it. | far girare la testa a qc. | |
| nem. | jmdm. den Kopf verdrehen | |
zrásti kómu čez glávo pog.; pren., nedov. rasti
| Pomen | ||
| 1. ne bati se več koga, ne zmeniti se za njegove opomine, nasvete | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pa se menda ja nisi spet začel upirati. Takole sem ti popuščal nekaj časa, dokler mi nisi zrasel čez glavo. Si pozabil, kako bridko je bil kaznovan tvoj upor? (D. Jančar, Zalezujoč Godota, NB) | |
| »Že vidim: Hartvik hoče pod svoj strah vso gospoščino. Če je zrasel čez glavo tudi že vam samim, naj, ni me skrb, svobodnjak pa mu res ne bo v strahu!« je svobodnjak Brezovšek trdo dejal in čez nadaljnja dva dni jahal s Trlepovo tožbo naravnost do Urha Ljubljanskega. (I. Zorec, Beli menihi I., Ustanovitev samostana, NB) | ||
| Eden je hotel gostilno, drugi trgovino, tretji je želel, da bi se župnik nehal vtikati v živinorejsko zadrugo. Videl je, da mu hočejo zrasti čez glavo in ga odriniti iz vodstva krajevne stranke, iz posojilnice in živinorejske zadruge. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
| 2. kdo ne obvlada več česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Lokalni nepridipravi so že večkrat ukradli struno z njegovega loka in občinski uradniki so se naveličali popravljati spomenik oziroma kar naprej vračati struno. Franku Dennettu, nekdanjemu nottinghamskemu šerifu, so nepridipravi in nedejavnost lokalnih funkcionarjev zrasli čez glavo, zato je sklenil, da bo za Robina poskrbel kar sam. (Delo, 3. jan. 2000, NB) | |
| »Mi otroci moramo več jesti, da bomo zrasli!« Jaz: »Že sedaj ste nam zrasli čez glavo! Kako nam boste šele zrasli, ko boste zrasli!« (Delo, 2. dec. 2000, NB) | ||
| Ni opravičila, kolegice in kolegi, da tega niste storili pred tednom dni, v času, ko je bil rok zakonsko postavljen. To je slab zgled državljankam in državljanom, ki jih z zakoni zavezujemo, da spoštujejo določila, sami pa se obnašate kot razvajeni otroci, ki so staršem zrasli že čez glavo. (Državni zbor RS, 40. redna seja 10. 2. 2004, NB) | ||
| »Grof Urh Ljubljanski nas je sklical, on nam bo vojvoda, ali pa krenemo domov!« so se drugi velikaši upirali oblastnemu Celjanu, ki bi jim rad rasel čez glavo. (Ivan Zorec, Beli menihi, I Ustanovitev samostana, NB) | ||
| Kdo bo mogel verjeti, da se je Mlakar radovoljno odpovedal mandatom? On, ki je pazil doslej tako skrbno, da mu nihče ni rastel čez glavo, – ki je čuval svojo slavo in svoje gospostvo, kakor absoluten vladar? (Ivan Cankar, Romantične duše, NB) | ||
| Hrastu to modrovanje ni bilo po volji. On sam se z enakimi premišljevanji ni bavil nikdar in zdaj se ga je ostro polastil čut, da mu guvernanta rase čez glavo, ne s svojim izobraženjem, nego s samostalno sodbo. (Janko Kersnik, Ciklamen, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zrasti komu čez glavo izhaja iz besedne zveze zrasti komu čez glavo, tj. ‘prerasti koga v fizičnem smislu’, preneseno na umsko področje. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | popeti se komu na glavu |
| popeti se komu navrh glave | ||
| it. | non essere pari a qc. | |
| nem. | jmdm. über den Kopf wachsen | |
Dostopnost