bôžji pŕst, gl. prst božji.
dáti kómu po pŕstih ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| opomniti, za- ustaviti koga; kaznovati koga | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Da se to ni zgodilo, se je treba zahvaliti nekaterim pametnim oficirjem takrat. Ti so skrbeli v tistem času – jaz nisem bil predsednik izvršnega sveta, ne mislite, ampak govorim iz izkušenj –, ti so v tistem času skrbeli, ko so nekateri trgovci hoteli povišati cene, ker ni bilo trgovin odprtih, ko so povišali cene, da bi s tem več zaslužili, da so tem dali po prstih. (Državni zbor RS: nadaljevanje 14. redne seje 6. 3. 2006, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. dobiti jih po prstih. | ||
dobíti jíh po pŕstih ekspr.; pren., nedov. dobivati
| Pomen | ||
| biti tepen; biti kaznovan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če občani ne izkažemo odgovornosti in ne plačamo državi do tolarja vseh obveznosti, jih takoj dobimo po prstih in po riti. Do pred kratkim še avta nisi mogel registrirati, če nisi poravnal vseh davkov. (Delo, 15. dec. 2001, NB) | |
| Dr. Janez Remškar meni, da je »prišel čas, da položimo karte na mizo, pri čemer se zavedamo, da gre za željo, zaradi katere jih bomo pri določenih stvareh dobili tudi po prstih«. (Delo, 15. jun. 2000, NB) | ||
| Vendar pa je budnost na mestu: tudi če bo eden najmočnejših, aktualni predsednik vlade, skušal pragmatično spraviti z mize ideološko vojno in podpisati vatikanski sporazum, jih lahko dobi po prstih, tudi od medijev, zlasti od njih. (D. Jančar, Brioni, Eseji in drugi zapiski, NB) | ||
| Čeprav celjska oglaševalska afera še ni imela sodnega epiloga, jih Šrot očitno ne bo dobil po prstih, ker kratko malo ni ničesar podpisal. Bržčas Podobnik ni videl dlje od lastnega nosu. (Delo, 20. okt. 2000, NB) | ||
| Jasno je, da zdravnikov ne bo več mogoče tako zlahka speljati na tanek led. Zdaj vedo, da se ne morejo in ne smejo ravnati zgolj po nekakšnem ustnem izročilu, na podlagi neformalnih navodil: že pri prvi napaki bi jih dobili po prstih. (Delo, 22. apr. 2004, NB) | ||
| Zaradi kršenja teh zakonov in oviranja vrnitve pregnancev doslej ni bilo gmotne podpore iz tujine, od mednarodnih funkcionarjev pa jih je namesto donacij največkrat dobival po prstih. (Delo, 12. jan. 2002, NB) | ||
| Učna ura kot pred stotimi leti – Brez palice ne gre in učenci jih z njo kaj hitro lahko dobijo po prstih. (Delo, 13. aprila 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot je razvidno iz zadnjega zgleda, izhaja frazem dobiti jih po prstih iz nekdanjega kaznovanja z udarci po prstih, ki se je navadno dogajalo v šolskem okolju. Na enak način je nastal frazem dati komu po prstih. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | dostat přes prsty |
| hr., srb. | dobiti po prstima | |
| nem. | auf die Finger bekommen | |
| jmdm. auf die Finger klopfen | ||
| rus. | polučit’ po rukam | |
dobívati jíh po pŕstih, gl. dobiti jih po prstih.
dvígniti pŕst nevtr.; pren.
| Pomen | ||
| svariti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In kajžar Luka je izpregovoril: »Matic, ko bi bil jaz tak hrust, kot si ti, jaz bi ga bil s konja prekucnil, tistega napuhnjenega dedca.« Ženske so se zasmejale. »Pssst,« je dvignil prst Petrin. »Luka, ti si vinski in ne veš, kaj govoriš, ko nisi bil vojak. (F. S. Finžgar, Prerokovana, NB) | |
| Žandarji ne bodo nikoli socialisti. Mi smo,« pri tem je stražmojster Frfolja dvignil prst, »mi smo varuhi vseh malih in velikih oblastnikov, županov in okrajnih glavarjev, poslancev in banov, župnikov in škofov. Ha, ha, prekleto bi bili naši oblastniki neumni, če bi vam pustili, da se sestajate in bogve koga ščujete proti tejle naši kraljevski oblasti. (Matevž Hace, Tihotapci, NB) | ||
| Zdaj bomo vsi igrali, pravijo, zdaj je konec tvojega in mojega …« »Samo to pazi, da boš zmerom vedel, pri kom je,« je dvignil prst in odšel. K sreči me ni spraševal še po čem drugem. (Marjan Rožanc, Ljubezen, NB) | ||
| V nekaj letih bi z malo potrpljenja in božje pomoči prišla tudi do zelene karte in ameriškega državljanstva. To je pokvarilo dan ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu, ki je v sredo na tiskovni konferenci dvignil prst proti eni najmočnejših ameriških zveznih agencij. »Zelo se mi je dvignil pritisk,« je rekel. (Delo, 15. mar. 2002, NB) | ||
| Še predsednik države, ki je lansko leto ob enakem času dvignil prst in glas, ker so isti mojstri terminsko enako precizno planirali sesutje nekdanje Državne založbe, se je posvetil predvsem vremenu in Natu, od zadevnega knjižnega kozmosa se je dotaknil le soimenjaka Jesiha. (Delo, 26. apr. 2002, NB) | ||
| Pravzaprav ne gre samo za pomisleke, ampak za mnogo več. Navsezadnje že dolgo nismo videli papeža, da bi tako dvignil prst, kot ga je ob opominu v zvezi s to vojno. (Delo, 5. apr. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dvigniti prst je nastal po opisu kretnje z dvignjenim prstom, s katero navadno izražamo svarilo, grožnjo. | ||
glédanje [kómu] pod pŕste, gl. gledanje.
glédanje [kómu] skozi pŕste, gl. gledanje.
glédati kómu na pŕste, gl. gledati komu pod prste.
glédati kómu pod pŕste ekspr.; pren., tudi na prste
| Pomen | ||
| nezaupljivo, strogo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prišla je pri tej priliki v mojo delovno sobo in si tam utrgala kos nekega mojega načrta, ko ji ni nihče gledal pod prste. V tisti kos mojega črteža je potlej zavila tikvico dozdevnega strupa v skrivališču na Cvetaninem domu, ker ondi ji tudi ni nihče gledal pod prste. (J. Mencinger, Abadon, NB) | |
| Demokracija v Sloveniji res ne deluje, kot bi si človek želel. Parlament je drobnjakarsko prepirljiv, ljudje novim oblastem drobnjakarsko gledajo pod prste, povsod je veliko zlobe, ozkosti, nenehne jeze, že danes so pozabili na to, kaj je bilo včeraj. (D. Jančar, Spomini na Jugoslavijo, NB) | ||
| Poslovnik bi namreč moral biti napisan tako, da bi ščitil šibkejši člen parlamenta – opozicijo. Koalicija vladajočih strank ima v rokah vse argumente moči, vse vzvode oblasti, medtem ko mora opozicija vladajoči koaliciji gledati pod prste in jo opozarjati na napake. (Delo, 28. jun. 2001, NB) | ||
| V zadnjem tednu so nadzorniki dogovorno ali brez dogovora, upravičeno ali manj, zamenjali predsednike uprav treh večjih slovenskih podjetij. V povezavi s tem sem bral uredniški komentar, da je kar pravilno, da se vodstvom podjetij začne nekoliko bolj gledati pod prste. (Delo, 21. dec. 2002, NB) | ||
| Če ustavno sodišče ni odtujen vrh zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, pomeni, da mu je mogoče in nujno treba gledati pod prste in da mora (čeprav je najvišji) nekomu polagati račune. (Delo, 16. okt. 1998, NB) | ||
| Nikar nobenih skrivnosti, – grehi se povedo naravnost, hinavske oči niso lepe … Jaz na priliko, – poglejte mene … kar delam, to delam pred vsem svetom, vsakdo mi lahko gleda na prste. (I. Cankar, Jakob Ruda, NB) | ||
| Povedal sem mu, da si še nisem čisto na jasnem, takoj me je spregledal in se sprijaznil z mojim odgovorom, takoj je razumel, da mi je vse popolnoma jasno. Z njim je lahko shajati, gre mi na roke, ne da bi mi gledal na prste, pusti me delati, ne moti in prekinja me. (F. Lipuš, Zmote dijaka Tjaža, NB) | ||
| … bil mu je nekakšen samozvan varuh tudi osebno. V njegove pustolovščine z ženskami se ni vtikal, strogo pa mu je gledal na prste, kako gospodari s prisluženim denarjem. (I. Pregelj, Tolminci, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem gledati komu pod prste s starinsko različico gledati komu na prste je nastal iz besedne zveze gledati komu pod (na) prste. Ta pomeni, da gledamo, kaj kdo v resnici, tj. fizično dela s svojimi prsti, npr. v navedku – Prostor, kjer poteka glasovanje, mora biti urejen tako, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnic, kar predpostavlja, da volivcu, ko izpolnjuje glasovnico, ni mogoče gledati pod prste. (Delo, 14. okt. 2000, NB) | Po prenosu, posplošitvi na druga področja človekovega delovanja je nastal pomen frazema ‘neza- upljivo, strogo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku’. Po preoblikovanju glagolske sestavine gledati v gledanje je nastal nov frazem gledanje [komu] pod prste. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to keep a close eye on so. |
| to watch so. closely | ||
| to watch so.'s every move | ||
| češ. | hledět někomu na prsty | |
| fr. | avoir l'œil sur qn. | |
| hr. | gledati komu na prste | |
| nem. | jmdm. auf die Finger sehen | |
| rus. | sledit‘ za každym dviženiem kogo | |
| glaz ne spuskat‘ s kogo | ||
iméti dólge pŕste olepš.; pren.
| Pomen | ||
| krasti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mladi Celjani so imeli dolge prste, a jih je roka pravice kmalu ustavila. (Delo, 16. jun. 2001, NB) | |
| Opozorili bi radi samo na nekaj pasti, ki čakajo na izvajalce prstne evklidike. Na primer, kaj storiti, če se pri preverjanju izkaže, da ima kakšen poslanec dolge prste? (Delo, 1. dec. 2001, NB) | ||
| Spet je imela dolge prste obtoženka, delovala pa je po istem scenariju kot prejšnjič. Samo nekaj minut po kraji je v Mestni hranilnici račun Katje Š. oskubila za 110 tisočakov. (Delo, 5. sep. 2003, NB) | ||
| Po opisu naj bi bila moška, ki ju policisti zaenkrat še niso našli, višje postave, 180 in 190 centimetrov. Eden naj bi imel krajše in drugi daljše temne lase, oba pa očitno »dolge« prste. (Delo, 24. jan. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti dolge prste je olepševalni, prikrit izraz za glagol krasti in temelji na tem, da so pri kraji dolgi in spretni prsti zelo prikladni, pravzaprav nujno potrebni. Zanimivo razlaga ustrezno nem. er macht lange Finger M. Cigale (I, 513) pri iztočnici Finger: rado se ga perstov prime, prijema, dolgih rok je. Cigale je torej uporabil izraz dolge roke namesto dolgi prsti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | imati duge prste |
| imati dugačke prste | ||
| it. | avere le mani lunghe | |
| nem. | lange Finger machen | |
| krumme Finger machen | ||
| klebrige Finger haben | ||
iméti kàj v málem pŕstu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| dobro znati, poznati kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zapomnil sem si zdravnika s popolnoma gladko plešo, ki se je ves večer zagonetno smehljal, kakor da ima vso družbo, in tudi moj položaj v njej, v malem prstu. (D. Jančar, Severni sij, NB) | |
| Ali veš, koliko jih šteje učeni svet? Tega vprašanja skoro ni bilo treba staviti, ker vsak pošten Slovenec, četudi brati ne zna, ima pratiko v malem prstu in ta ga uči, da je teh znamenj dvanajst. (F. Erjavec, Živalske podobe, NB) | ||
| Študente seznanjajo z umetnostjo, od njih zahtevajo artikuliranost, sposobnost pisanja, znanje vsaj enega tujega jezika. Biotehnologijo in genetski inženiring morajo imeti v malem prstu. (Delo, 29. avg. 2002, NB) | ||
| Pesniško sredstvo je pravzaprav jezik. Osnove metrike ter grško in rimsko mitologijo smo dijaki klasične gimnazije morali imeti v malem prstu in mi nista bili tuji. (Delo, 1. jul. 1999, NB) | ||
| Ti pa (tj. magistri poslovne administracije, op. J. K.) filmske zgodovine na žalost niti približno nimajo v malem prstu, zato ne morejo ustvarjati ničesar novega in hkrati iz istega razloga znajo zgolj črpati in reciklirati fragmente iz nje. (Delo, 8. jan. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti kaj v malem prstu, prav tako sopomenski imeti kaj v mezincu, temelji na predstavi o tem, da kdo kaj tako obvlada, da to lahko opravi samo z mezincem, tj. z najmanjšim prstom brez pomoči drugih prstov. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to know sth. forwards and backwards |
| fr. | savoir/connaître qc. sur le bout du doigt | |
| hr., srb. | znati koga, što ù prste | |
| poznavati koga, šta ù prste | ||
| nem. | etwas im kleinen Finger haben | |
| den Bogen heraushaben | ||
iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, gl. imeti koga na vsak prst (po) pet.
iméti kóga na vsák pŕst (po) pét ekspr.; pren., tudi z izpustom
| Pomen | ||
| imeti veliko (možnih) fantov ali deklet | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Sam se po železni cesti vozil bom od nas do nas; drugo ljubco v vsakem mesti ímel bom za kratek čas.« »Ceste tebi ne zapéram, ne na Dunaj, v Gradec, v Trst; tí pa mene pusti zméram, pet ‘mam boljših na vsak prst.« (F. Prešeren, Poezije, NB) | |
| »Ali misliš, da se te bojim?« odgovori mu ona ostro, »prav nič se te ne bojim. Žleza žlezasta!« »Jaz pa tebe ne! Kaj mi do tega, naj te vzame – ta ali óni! Takih, kakor si ti, imam na vsak prst pet.« (I. Tavčar, V Zali, LZ 1894, 651) | ||
| GETA: Manjka se ženinov! Pet na vsak prst. (O. Župančič, Dela 3, 1936, 78) | ||
| Prvi je bil turški vojak, bogsigavedi kak beg ali kaj, ki je imel na vsak prst pet žena. (D. Jančar, Galjot, NB) | ||
| Prijazno jo je grela ta misel. Ženinov bo dobila na doto, kolikor bo hotela, po pet na vsak prst. Izbirala si bo in ne bo se ji mudilo o, naj le koprne. (F. Milčinski, Gospodična Mici, NB) | ||
| To je nevarno in negotovo. Sam vidiš, koliko jih čaka zaman; poznaš jih, na vsak prst pet, ki so bile lepe in poštene in so zaman čakale. (Z. Kvedrova, Njeno življenje, NB) | ||
| Oh, je ječala, oziroma je ječala »joj«, kajti bila je Štajerka, zakaj da ni raje hodila z drugim, deset da jih je imela na vsak prst, vsi so bili bolj stalni in bi bila lahko sedaj že gospa! (F. Milčinski, Prešernove hlače – Podlistki II: 1925–1932, NB) | ||
| »Ti se norčuješ! Takele ti ne boš jemal, ko jih dobiš na vsak prst deset.« (F. Saleški Finžgar, Prerokovana, NB) | ||
| »Poglej, Marička,« je govoril rahlo, »spoštujejo me kralji in cesarji, ti pa me vzeti nočeš. A toliko ti pravim,« tu se je zopet togotil »na vsak prst jih dobim deset takih, kot si ti!« (I. Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti koga na vsak prst (po) pet z različico imeti koga na vsak prst (po) deset temelji na prvobitnem štetju, računanju na prste. Glede na to, da je prstov na rokah deset, je število možnih zainteresiranih za poroko s kom glede na obravnavani frazem zelo veliko, tj. petdeset ali sto. Frazem je glede na to večinoma tudi hiperboličen. Frazem z enako predstavo o štetju, a z nekoliko drugačno sestavo in pomenom omenja J. Glonar (SSJ, 323) pri iztočnici prst: pet imam boljših na vsak prst (ko si ti). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | mít jich na každém/každým prsté deset |
| mít na každý prst jednoho | ||
| hr., srb. | imati na svaki prst po jednoga | |
| imati na svaki prst po jednu | ||
| nem. | eine(n) an jedem Finger haben | |
| zehn an jedem Finger haben | ||
iméti [svôje] pŕste vmés ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| vmešavati se v stvari, ki se ne tičejo koga | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Spet je imel kak hudič svoje prste vmes. Tako je najbrž bilo tudi res, kajti brez temnih moči hudobec, zvezan in izmučen, kot je bil, pač ne bi mogel pobegniti. (D. Jančar, Galjot, NB) | |
| »Bog in sveti križ božji, zdaj še to!« je kriknila Katra in se zaprla v čumnato. »Tu ima kdo prste vmes!« je revsnil Jaka. Kar drgetal je od groze, ko je pomislil, da bodo Agato zaprli in morda tudi po krivem obsodili. (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti [svoje] prste vmes temelji na dejstvu, da so prsti kot najbolj efektivni del človeških rok tu prispodoba dejavnosti koga. V tem primeru ima ta dejavnost negativni pomen, tj. s pomenom vmešavanja, kar izrecno nakazuje sestavina vmes. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a hand in sth. |
| češ. | mít v něčem prsty | |
| fr. | être mêlé dans | |
| tremper dans qc. | ||
| it. | avere le mani in pasta | |
| avere lo zampino in un affare | ||
| nem. | seine Finger im Spiel haben | |
| rus. | priložit’ k čemu ruki | |
| byt’ zamešan v čëm | ||
iméti zelêne pŕste ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti zelo uspešen pri gojenju rastlin | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Koliko solate si letos posadil?« ga vpraša Marjan. »Ah, ne veliko. Mislim, da okoli 500 sadik,« mu odgovori Vinko, ki ima zelene prste, kot rečejo ljudje za tiste, ki jim zraste vse, česar se dotaknejo. (Delo, 31. jul. 1999, NB) | |
| Veliko borovih gozdičkov je najino delo. Tržaška občina je večkrat zaman poskušala pogozditi planoto. Anton je bil strokovnjak, imel je zelene prste, kot so pravili kmetje. Za pogozdovanje so ga odlikovali. (R. Ferrari – E. Umek, Murva Fabianijevih, 1998, 211) | ||
| Nekateri domači vrtnarji imajo z vzgojo lončnic take presenetljive uspehe, da ob njih vrtnarji kar strmimo. Angleži pravijo, da imajo taki ljudje »green fingers« – zelene prste. (J. Strgar, Lončnice, 1965, 10) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti zelene prste je prišel k nam, kot je razvidno iz zadnjega zgleda, verjetno v novejšem času iz angleščine, kjer obstaja frazem to have a green thumb ali to have a green finger v pomenu ‘biti spreten vrtnar’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a green thumb |
| nem. | einen grünen Daumen haben | |
kazánje s pŕstom na kóga/kàj, gl. kazanje.
kŕcniti kóga po pŕstih ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| koga kaznovati, opomniti, ustaviti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Čimprej se bo torej treba osvoboditi lažnih upanj, da ta država zmore vse. Državo pa bo treba krcniti po prstih, prav tako pa občine, da si več ne bo izmišljala utopičnih podob, kaj vse bi lahko bilo, če bi bilo. (Delo, 16. feb. 2000, NB) | |
| V tem tiru so naprej tekle litanije, prepletene s premodrimi aforizmi in pobožnimi zgledi; tudi priče niso bile varne, da jih ni krcnil po prstih, in razglasu razsodbe je sledila vsakikrat še pridiga, tem strožja, čim milejša je bila sodba. Tak je bil torej stari Pipan. (F. Milčinski, Drobiž, NB) | ||
| S takšno carinsko upravo pa ni dobro preveč razpravljati o njenih postopkih, ker bo hitro užaljena – takšna je praksa tudi pri drugih državnih organih. Če ji navaden, lojalen državljan in davkoplačevalec napiše vljudno pismo, da se je zmotila pri obračunavanju uvozne dajatve na nekaj CD plošč, ki jih je naročil po internetu, ga bo nemudoma krcnila po prstih in podučila, da se na takšen način ne izplača obračati na državne organe. (Delo, 14. okt. 2000, NB) | ||
| Sedaj so kazniva dejanja iz obvojne trgovine z orožjem zastarala, najbolj uspešni parlamentarni preiskovalec tega pojava ob stalnem metanju polen pod noge in krcanju po prstih ni mogel dokončati svojega dela, doživljal je celo obiske vlomilcev, pa to ni nikogar ganilo. (Delo, 13. okt. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem krcniti koga po prstih temelji na dejstvu, da so prsti človekovo najpomembnejše delovno orodje, s katerim lahko opravlja najrazličnejša dela, tudi neljuba ali kazniva. Zato so lahko postali prispodoba dejavnosti nasploh. Sestavini krcniti, udariti v tem primeru pomenita, da se preprečuje določena, zlasti negativna dejavnost. Besedno zvezo omenjajo že M. Cigale – auf die Finger klopfen, po perstih kercniti, kercati, M. Pleteršnik – po prstih koga krcniti, in J. Glonar – okrcati koga po prstih, vendar verjetno še v neprenesenem pomenu, ker je pri vseh brez razlage. | ||
niti s pŕstom ne mígniti, gl. še s prstom ne migniti [za koga/kaj].
oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj] ekspr.; pren., tudi s pogoj. bi, da, če
| Pomen | ||
| biti zelo zadovoljen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ne bo ti sile. Ej, fante, vse prste si oblizneš, če te vzemo med Lenkovičeve huzarje. Tam prideš na konja. (Ivan Matičič, Na mrtvi straži, NB) | |
| »Zakaj je ne vzameš? Vse prste si oblizne!« poroga se Pavel, ali tako, da nekaj kakor jeza zveni iz njega besed. »Samo čudim se, da je še ti nisi, ko jo vendar že poznaš toliko časa!« zavrne ga Andrej. (Janko Kersnik, Jara gospoda, NB) | ||
| Sodniki so se strinjali, da obtoženec ni partner, za katerega bi si ženska oblizala vse prste, če bi ga dobila. Ostra nesoglasja, predvsem pa nasilje in grožnje so zaznamovali njun vsakdan, poleg tega pa obtoženca čaka še nekaj drugih postopkov. (Delo, 17. jan. 2002, NB) | ||
| Tržičan (tj. Andrej Jerman, op. J. K.) je bil eden od tistih, ki so jo v tej loteriji dobro odnesli, saj je dosegel 26. čas (zaostanek 2,6 sekunde) in bo tako danes štartal kot peti, kar je številka, za katero bi si marsikdo obliznil vse prste. (Delo, 17. jan. 2003, NB) | ||
| Vsaj nekoliko bolje bo, ko bo končana obnova stavbe Križatije, v kateri je na ogled arheološka zbirka, ki tudi zamuja že več let. Prava rešitev za novomeška muzejska bogastva, za kakršna bi si kjerkoli v tujini obliznili vse prste, bi bil nov muzej, na katerega pa v Novem mestu zagotovo ni realno računati. (Delo, 21. feb. 2004, NB) | ||
| Bilo je nekaj neverjetnega v Celju, na prekrasni, zmagoviti Petrolovi Areni, s perfektno travo, po kakršni je slovela že Glazija, le še tribuni za golom je treba dograditi, pa imamo stadion, da si lahko vse prste oblizneš, stal sem tam v mrzlem oktobrskem nalivu, skupaj s tremi Tržičani, Celjanom, Mariborčanom in dvema iz Gorice, in ko je Cesar dosegel neverjeten, genialen gol z glavo, sem imel občutek, da sem dal gol kar jaz in da sem ga pošteno zaslužil. (Delo, 3. maja, 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oblizniti si vse prste [za kaj] je prvotno pomenil, da si kdo zelo želi česa. Temelji na predstavi, da je kdo pojedel (ali bi jedel) kaj zelo okusnega, slastnega in si potem obliznil vse prste, kar naj bi tudi posledično pomenilo, da je zelo zadovoljen. Obravnavani frazem v obliki prste si oblizniti, sich die Finger ablecken omenja Plet. II, 356, že pred njim pa nem. die Finger nach etwas lecken Cigale (I, 513) razlaga s sln. sline cediti za čem; perste si oblizniti, lizniti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | oliznout všechny prsty |
| fr. | se lécher les doigts | |
| it. | leccarsi le dita | |
| nem. | sich alle Finger ablecken | |
| alle zehn Finger nach etw. lecken | ||
opêči si pŕste [pri čém, kjé] pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. doživeti neuspeh | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Koliko imperijev si je že opeklo prste na Balkanu? Takole na hitro, vsaj trije: rimski, otomanski in habsburški. (Delo, 27. okt. 2003, NB) | |
| Ozek cerkveni krog, ki se je odločil za križarsko vojno zoper Zlikavce, si je že opekel prste; zato tudi majhna podpora uradnih cerkvenih ustanov. Pogrom nad četverico risanih likov in desetimi minutami ‘zafrkancije’ se je namreč vrnil kot bumerang: risana serija je doživela veliko podporo javnosti, medijev in tudi vernikov. (Delo, 11. dec. 2004, NB) | ||
| Ljudje zato radi rečejo, da je kancler tudi pri tem problemu skočil na »kameleon ekspres« in da je njegov verbalni izum, po katerem bi morali »novim modelom delovnega časa slediti tudi novi modeli odpiralnih časov trgovin«, tipično politično blebetanje človeka, ki se boji, da bi si opekel prste. (Delo, 14. avg. 1999, NB) | ||
| 2. ušteti se | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | ʻStariʼ, ki je umrl leta 1994, nikoli ni želel imenovati naslednika; številni ambiciozni posamezniki, ki so prehitro razkrili karte, so si močno opekli prste. Njegov naslednik Henri Konan Bedie si je leta 1995 brez večjih težav priboril lastni predsedniški mandat. (Delo, 28. dec. 1999, NB) | |
| Vendar ugotovitve Stanleyja in njegovih sodelavcev ne držijo vedno in mnogi investitorji so si že pošteno opekli prste, ker so jih ubogali. Fiziki včasih pozabljajo, da v ekonomiji zakoni narave ne delujejo. (Delo, 14. sep. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem opeči si prste [pri čém, kjé] izhaja iz besedne zveze opeči si prste (ko z njimi primemo kaj zelo vročega ali se polijemo s čim zelo vročim, vrelim). Preneseno na druga področja človekove dejavnosti se je iz nje razvil pomen ‘doživeti neuspeh; ušteti se’. Morda je po krajšanju iz nje nastal tudi preneseni pomen glagola opeči se: pog., ekspr. ‘postati deležen česa neprijetnega, neugodnega’. Ta pomen pri iztočnici opeči omenja že Plet. I, 832: o. se, schlecht ankommen. Prav tam navaja tudi besedno zvezo roko, prste si o., sich die Hände, die Finger verbrennen. Še pred njim Cigale I, 512 nem. sich die Finger verbrennen v prenesenem pomenu prevaja s sln. opeči se, opekel se je pri tem, spečalo ga je. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to burn one’s fingers |
| fr. | se brûler les doigts | |
| češ. | pálit si prsty [s čím, na čem | |
| pro koho, co | ||
| kvůli komu, čemu] | ||
| it. | bruciarsi le dita | |
| scottarsi le dita | ||
| hr., srb. | opeći prste | |
| opržiti prste | ||
| nem. | sich (bei/an etwas) die Finger verbrennen | |
ovíjati kóga okoli pŕsta, gl. oviti koga okoli prsta.
ovíti kóga okoli pŕsta ekspr.; pren., nedov. ovijati
| Pomen | ||
| pripraviti koga, da stori vse, kar želimo, hočemo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Tisto ni za poštenega človeka, mislim jaz, da boš vedel.« »Sam, brez gospodinje, ne morem kmetovati,« reče Nande tako ponižno, da je kmetica mislila: ta se bode dal okoli prsta oviti. (J. Jurčič in J. Kersnik, Rokovnjači, NB) | |
| Nora je bila polaskana, a tega ni pokazala. Danny Lynch je bil poklicni očarljivec, nje že ne bo kar tako ovil okoli prsta. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
| Vohljajo po univerzah in majhnih festivalih in poskušajo suniti ideje ali pa jih vsaj kupiti. Z malimi denarji si ovijejo mlade režiserje okoli prsta, da jih potem izsesavajo. (Delo, 27. nov. 1999, NB) | ||
| Do tega, ko bo svet plačeval kokakolo s kopejkami, je torej še daleč, toda Rusija, ki je v teh dneh dočakala ameriškega predsednika, je v resnici bistveno drugačna od tiste Rusije, ki jo je Bill Clinton poznal iz svojih prejšnjih poti na vzhod. Namesto »prijatelja Borisa«, ki ga je bilo kljub njegovi prislovični nepredvidljivosti dokaj lahko ovijati okoli prsta, ga je v Moskvi čakal skrivnosti »mister Putin«. (Delo, 6. jun. 2000, NB) | ||
| Ko so Novomeščani znova stopili na parket, je njihova igra dobila pravi ton in vse je šlo kot po maslu. Tako obramba kot napad sta začela dobivati vrhunske obrise, ki smo jo spoznali v evropskih tekmah, borbene goste iz Reke pa je vse bolj ovijala okoli prsta. (Delo, 18. feb. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oviti koga okoli prsta, tudi oviti koga okrog prsta in ovijati koga okoli prsta, je nastal po predstavi, da je kdo tako popustljiv, brez volje, da ga lahko ovijemo okrog prsta kot nit, travo ali kaj podobnega. To bi lahko potrdil tudi način, kako ta frazem kot primero enako kot pred njim Cigale (I, 513, iztočnica Finger) prikaže Plet. II 356 pri iztočnici prst: tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig. Med starejšimi slovarji frazem omenja še J. Glonar (SSJ, 265) pri iztočnici oviti: oviti si koga okoli prsta: popolnoma ga dobiti pod svojo oblast. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to twist/wrap/wind so. round one’s little finger |
| češ. | otočit si koho kolem prstu | |
| otočit si koho okolo prstu | ||
| ovinout koho kolem prstu | ||
| omotat si koho kolem prstu | ||
| fr. | tourner qn. à son gré | |
| mener qn. par le bout du nez | ||
| hr., srb. | omotati koga oko [maloga] prsta | |
| okretati koga oko [maloga] prsta | ||
| okrenuti koga oko [maloga] prsta | ||
| nem. | jmdn. um den [kleinen] Finger wickeln | |
| rus. | obvesti vokrug pal’ca | |
| obvodit’ vokrug pal’ca | ||
ovíti kóga okrog pŕsta ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| pripraviti koga, da stori vse, kar želimo, hočemo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Potem mu baba ukazuje … Ovija ga okrog prsta, kakor se reče … In dedec, ki je zaradi nje popolnoma potrapal, uganja stvari, ki jih ne bi smel uganjati … (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku, NB) | |
| »Čudno, čudno,« je rekel Margareti, ko se je bil pokrepčal. »Včasih Vas nisem nič maral – zdaj me pa kar ovijete okrog prsta in še govoriti ne smem več.« (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) | ||
| Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse. Pri tem tudi izveste, čemu nisem hotel zakonske družice, katera bi me bila ravno tako okrog prsta obvijala, kakor obvijate ve svoje može. (I. Tavčar, Cvetje v jeseni, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. oviti koga okoli prsta. | ||
poglédati kómu skozi pŕste ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti popustljiv, prizanesljiv do napak, pomanjkljivosti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Le čas, ki je tam znotraj, kamor sva se zatekala, kakor bi se bila zapirala v jajce vseh začetkov in koncev, še zmeraj tekel hitreje, je vse bolj postajal najin zahrbtni sovražnik. Zato sva znova in znova dopovedovala drug drugemu, da morava biti previdna, potem pa sva se zalotena v spozabi zopet le strahoma spogledovala in na tihem prosila Usodovca, naj nama vsaj še za tokrat pogleda skozi prste. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, Roman, NB) | |
| Vsi ti starejši pubertetniki, ne samo Berti, tudi Jesenkov Voje in Debevčev Ludvik, stari štirinajst ali petnajst let, ki so jim zaenkrat še vsi gledali skozi prste, da so živeli v razpuščeni Ljubljani kot vrabci v prosu, so naravnost podivjali. Kradli so kot srake, preprodajali nakradene reči po črnoborzijanskih cenah in se polni denarja petelinili, da jih ni bilo več gledati. (Marjan Rožanc, Ljubezen, NB) | ||
| Drugi pa bodo predlagali, naj bi veliki državi še enkrat pogledali skozi prste in jo obravnavali kot »azijsko tvorbo«, ki Zahodu koristi samo kot velik trg. Ti so zagovorniki novodobne delitve sveta – na del, kjer je življenje posameznika najvišja vrednota, in del, kjer je življenje poceni in kjer bodo dovoljevali pošiljanje v delovna taborišča brez sojenja. (Delo, 6. mar. 2000, NB) | ||
| Zapravljati čas z največjimi volilnimi poraženci minulih državnozborskih volitev bi bilo neproduktivno, če vrh SLS SKD Slovenske ljudske stranke ne bi znova opozoril na manire, ki jim ni mogoče pogledati skozi prste. V traktorski stranki bratov poštenjakov si še niso prišli na čisto, zakaj jih je volilno telo nagradilo s hladnim tušem. (Delo, 20. okt. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pogledati skozi prste je nastal po predstavi, da ob gledanju skozi prste precej slabše vidimo, iz česar se je razvil pomen ‘biti popustljiv, prizanesljiv do napak, pomanjkljivosti koga’. Ob več drugih razlagah ustreznega nemškega frazema durch die Finger sehen ga navaja že leta 1860 M. Cigale (I, 512–513) pri iztočnici Finger: komu kaj pregledati, spregledati, prizanesti, nach V. (tj. po Vodniku) auch premežati, očesa prikriti k čemu, nach dem Russ. (tj. po ruščini) auch skozi perste gledati komu. Po Cigaletu naj bi bil torej obravnavani frazem ruskega izvora. Ruski frazeologi pa rus. smotret’ skvoz’ pal‘cy na kogo v pomenu ‘zavestno ne opaziti česa spotakljivega, nedovoljenega’ razlagajo kot kalk iz nem. durch die Finger sehen (gl. RSF3 2005, 512). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | chiudere un occhio |
| lasciar correre | ||
| lasciar perdere | ||
| nem. | beide Augen zudrücken | |
| rus. | smotret‘ skvoz‘ pal‘cy | |
preštéti kóga/kàj na pŕste, gl. prešteti koga/kaj na prste ene roke.
preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk ekspr.; pren., tudi ene roke, obeh rok
| Pomen | ||
| izraža zelo majhno količino | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tekmo si je ogledalo tudi nekaj naših dolgoprogašev, med njimi pa ni bilo odgovornega v strokovnem svetu Branka Škofa … Gledalce, ki jih je pritegnila tekma na najvišji evropski ravni, pa bi lahko prešteli na prste dveh rok! To je mariborsko spričevalo oziroma atletski izziv, o katerem bo moral zagotovo reči kakšno besedo tudi zadnje čase kronično nesklepčni upravni odbor AZS. (Delo, 5. apr. 2004, NB) | |
| Toda v Italiji so naredili le eno študijo, v kateri so našli samo dve čisti populaciji soške postrvi. To pomeni, da smo jih skupaj našli toliko, da jih preštejemo na prste dveh rok, od tega osem v Sloveniji. V Italiji jih čaka še veliko dela. (Delo, 15. sep. 2005, NB) | ||
| Za povrh je vlada v nekatere občinske blagajne kar tako preusmerila precej milijard tolarjev, namesto da bi se lotila resne reforme dosedanjega robinhoodovskega financiranja občin, s katerim se denar iz domnevno bogate državne in iz resnično bogatih blagajn občin, ki jih lahko preštejete na prste dveh rok, prikrito preliva v sto in še nekaj deset malih občin, ki same nikakor ne bi mogle preživeti. (Delo, 10. nov. 2005, NB) | ||
| Rom namreč ne dobi službe. Med 900 do 1000 Romi na Dolenjskem in Posavskem lahko preštejemo zaposlene na prste dveh rok. (Mladina 2004, št. 6, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. prešteti koga/kaj na prste ene roke. | ||
preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke ekspr.; pren., mn.
| Pomen | ||
| izraža zelo majhno količino | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Na Koroškem bi človek prej našel osla na dveh kot pa na štirih nogah. Tisti, ki se na oslovske zadeve dobro spoznajo, vedo povedati, da »ta pravih oslov ali oslic« ni niti toliko, da bi jih lahko prešteli na prste ene roke. (Delo, 24. avg. 201, NB) | |
| Na prste ene roke bi lahko prešteli, kolikokrat je parlament uvrstil na dnevni red varnost na cestah. (Delo, 5. feb. 2002, NB) | ||
| Razlogi za ratifikacije v nacionalnih parlamentih so očitni: če bi usodo evra prepustili ljudskemu glasovanju, bi naklonjene odločitve morda lahko prešteli na prste ene roke. (Delo, 13. jul. 2004, NB) | ||
| Pravijo, da je bila vse skupaj le dobra vladna gimnastika, ki se bo nekaterim podjetjem sicer poznala. Vendar je teh bolj malo, saj bi tista podjetja, ki izdelujejo toplotno-izolacijske materiale, lahko prešteli na prste ene roke. (Delo, 12. okt. 1998, NB) | ||
| Domače izdelovalce bi lahko prešteli na prste: Viva Trade iz Nazarij, ki svoje izdelke že dobro desetletje izvaža po vsem svetu, izolski Morer, koprski Sintesi Pen. (Delo, 11. jul. 2000, NB) | ||
| Na izložbenih oknih trgovin s tradicionalnimi spominki so plakati v več jezikih. »Veliki popusti za pogumne turiste!« piše na enem izmed njih. In res je turiste mogoče prešteti na prste. Hoteli v Jeruzalemu so prazni. (Delo, 25. mar. 2003, NB) | ||
| Le redko se je doslej zgodilo, da so hudodelca, ki je zavrgel psa ali mačko, odkrili in ga kaznovali. Kazni so bile neznatne, odkriti mučitelj živali jo je odnesel z obiskom pri sodniku za prekrške, pa tudi take primere je bilo mogoče prešteti na prste. (Delo, 26. jul. 2004, NB) | ||
| Odkar ni več papeža Wojtyle, ni več odmevnih vatikanskih srečanj z novinarji, sporočila, po novem skopa in suha, je bilo mogoče prešteti na prste tudi v zadnjih mesecih Navarrovega službovanja. (Delo, 15. jul. 2006, NB) | ||
| Ne morem prešteti na prste, kolikokrat so mi bila pod noge vržena polena. Naj vam povem le eno tako zgodbo, ki je sicer delikatna zadeva, ker gre za ljudi, ki so še danes aktivni, pa vendar. (Delo, 24. mar. 2007, NB) | ||
| Naj vpraša za ime in priimek avtorja te formulacije, ki je izjemno pomembna, ko ocenjujemo slovensko osamosvojitev. Citiram: »… nekateri res sanjajo o nekakšni samostojni Sloveniji, a mi jim tega ne bomo nikoli dovolili, ker vemo, da je naša edina domovina Jugoslavija.« Koliko otrok danes mislite, bi znalo odgovoriti na to vprašanje? Bojim se, da v celi Sloveniji bi jih prešteli na prste roke. (Državni zbor RS: 30. redna seja 10. 07. 2007, NB) | ||
| Ni res, gospod Sušnik. Jaz vam na prste roke preštejem, koliko je bilo lovskih družin, ki so se pritoževale, da jim manjka nekaj 100 hektarjev in se ne morejo s sosedi zmeniti, da jim naj odstopijo. (Državni zbor RS: 32. redna seja 10. 10. 2007, NB) | ||
| »Očitno je, da HDZ odhaja z oblasti v večini županij, mest in občin. Na prste roke lahko preštejemo kraje, kjer ne bomo na oblasti,« je izjavil hrvaški premier in predsednik SDP Ivica Račan. Rezultati so po njegovih besedah kakor samopostrežna trgovina, kjer želi vsakdo vzeti tisto, kar mu ustreza. (Delo, 22. maja 2001, NB) | ||
| Miranda de Ebro – Padce in hude poškodbe Gorazda Štanglja (nazadnje si je v prologu Gira zlomil ključnico) v zadnjih letih se ne da več prešteti na prste rok. Na tleh je pristal tudi v 2. etapi dirke Po Burgosu, a je imel tokrat srečo v nesreči. (Delo, 14. avg. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem prešteti na prste ene roke, prav tako frazemi prešteti na prste dveh rok, prešteti na prste rok in prešteti na prste obeh rok, temeljijo na prvobitnem štetju s prsti. Kar lahko preštejemo s prsti ene roke, je največ pet, kar je prispodoba za zelo majhno količino. Prav tako ni kaj dosti več, kar je možno prešteti s prsti dveh ali obeh rok, tj. največ deset. Nasprotno sta števnika sto in tisoč prispodobi za zelo veliko količino (prim. izraza na stotine, na tisoče). Frazem se uporablja tudi že v skrajšani obliki prešteti na prste in v tej tudi zanikano s pomenom večje količine. Frazem prešteti na prste roke je vseevropski, npr. fr. on peut le compter sur les doigts de la main, nem. an den Fingern abzählen, rus. po pal‘cam možno peresčitat‘, in izhaja iz lat. nescit, quot digitos habet in manu ‘ne ve, koliko prstov ima na roki’. | ||
preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk ekspr.; pren., tudi ene roke, dveh rok
| Pomen | ||
| izraža zelo majhno količino | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Na vsem mejnem področju je delovna migracija izredno intenzivna. Dr. Mavricij Zgonik je ugotovil, da je na področju Dravske doline mogoče na prste obeh rok prešteti prebivalce gorskih kmetij, ki hodijo delat na našo stran. Večina si služi šilinge v Avstriji. (Drago Jančar, Sproti – eseji in članki, NB) | |
| V slačilnici, kjer sta na voljo novinarjem, govorita le o košarki, zunaj dvorane pa ju je skorajda nemogoče dobiti. Za komuniciranje z javnostjo, tako kot pri vseh zvezdnikih NBA, skrbita njihova tiskovna predstavnika, njune prave intervjuje pa lahko preštejemo na prste obeh rok. (Delo, 2. dec. 2002, NB) | ||
| Saj je zadoščal že bežen pogled na zgodovino. Ženske, ki so se v preteklih stoletjih lahko pohvalile z izjemnimi dosežki, je bilo mogoče prešteti na prste obeh rok – to pa so bile pač izjeme, ki so samo potrjevale pravilo. (Delo, 10. mar. 2007, NB) | ||
| Vedno več je tudi Angležev. Sicer pa ne štejemo gostov, tako kot jih denimo na Bledu – pri nas jih lahko vsako jutro preštejemo na prste obeh rok. (Delo, 13. jul. 2005, NB) | ||
| Ima nekaj spodobnih lokalov, ki jih lahko preštejemo na prste leve roke. Tisti, ki so merila spodobnosti znižali do meje, simbolno označene z mejo naše države, jih nemara lahko preštejejo na prste obeh rok in nog. (Delo, 18. dec. 2007, NB) | ||
| Po Ovinovem mnenju je do dokončnega epiloga vseh postopkov še daleč, saj je po njegovih informacijah proti Egonu Žižmondu vloženih toliko ovadb, da »jih ni mogoče prešteti na prste obeh rok«. (Delo, 10. jan. 2004, NB) | ||
| Pomanjkljivosti, ki jih je Slovenija pokazala na generalki pred EP, se skorajda ni dalo prešteti na prste obeh rok. Lahko le dokončni izbor ekipe, ki je nekoliko umiril igralce, in prihod v Švico prineseta izboljšanje čez noč? (Delo, 26. jan. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. prešteti koga/kaj na prste ene roke. | ||
preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, gl. prešteti koga/kaj na prste ene roke.
pŕst bôžji vznes.; pren., tudi božji prst
| Pomen | ||
| svarilo, opomin, kazen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nauk iz tega: Ne ženi se na lepo lice, če ni obrobljeno s cekini! Ali pa drugi nauk: Prst božji je potipal Celje tam, kjer ga najbolj skeli. (Anton Novačan, Herman Celjski, Drama v petih dejanjih, NB) | |
| Veste, zato sem se nocoj potuhnil semkaj. Toda prst božji je hotel, gospodine, in se je zgodilo, da se srečava baš tukajle. Verjemite mi, gospodine, nobene včerajšnje besede se ne spominjam po polnoči in tudi ne vaše častite osebe. (Fran Milčinski, Prešernove hlače – Podlistki II: 1925–1932, NB) | ||
| »Nekaj se zbira nad njim!« je menila Vodebovka in zmajevala z glavo kot vselej, kadar se je pripravljalo k nevihti. »Prst božji ga opominja!« je šepnila Domačejkarica in se pokrižala, v duši pa se ji je zganila misel, naj mu Bog še v zadnjem trenutku izkaže milost kesanja. »Rekel bi nekaj, pa bom molčal,« je skomizgnil Rekar. (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB) | ||
| Meni zdravniki zadoščajo, a v pravšnjih okoliščinah nisem imun pred zdravilci. Pod kožo smo še vsi šamanisti, in ko udari prst božji, tudi ateist nima nič proti, če kaka teta prižge zanj svečo v cerkvi. (Delo, 25. okt. 2003, NB) | ||
| A naša pobožna pripovedka razločno govori, da je sveti doktor Bežanec vse natanko slišal in razumel. Uverjen, da mu je sam božji prst velel stopiti na oltar, ni čudo, ako je menil, da je na oltarju treba ostati. (Fran Levstik, Sveti doktor Bežanec v tožbanji vasi, NB) | ||
| Zdaj pa je stvar taka, da sili greh k čednosti, nespodobnost k spodobnosti, nevernost k pobožnosti, ponižanost k poveličanju. In iz tega resničnega razmotrivanja se izkazuje, da je izmed dvanajsterih jogrov izbran le eden, kakor da je bil pokazal nanj božji prst: Liza, glej Jareba! (Ivan Cankar, Kancelist Jareb, NB) | ||
| Vedeli smo zatorej, da so štete ure življenja Polikarpu Khallanu, tudi Khallainu. Kmalu po novem letu se ga je dotaknil božji prst in ohromela mu je desna stran telesa, da ni mogel več vstajati in da smo ga prekladali kakor kos mrtvega lesa. (Ivan Tavčar, Visoška kronika, NB) | ||
| … ko je neko ljudstvo, imenovali so se Gvaraníji, do zadnjega sprejelo evangelij, samo eno ljudstvo, zakaj vsa druga plemena, ljudstva drugih imen so ga odklonila … ali mislite, da ni bil božji prst, ki je pokazal nanje, da ni bil Sveti Duh, ki je zaplaval mednje … (Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem prst božji z različico božji prst izhaja iz Sv. pisma. Ker je faraon zavrnil osvoboditev Judov iz egiptovske sužnosti, je Bog za kazen poslal nad Egipt hude preizkušnje, 10 nadlog (prim. deset egiptovskih nadlog), tj. spremenil je vodo v kri, poslal žabe, komarje, muhe, kužno bolezen živine, tvore, točo, kobilice, popolno temo (gl. egiptovska tema), smrt prvorojencev. Med starejšimi slovarji frazem božji prst omenja J. Glonar (SSJ, 323) pri iztočnici prst: božji prst: božja kazen; prav tam tudi frazem povzdignjeni prst: svarilo. Cigale (I, 513) ustrezno nem. das ist Gottes Finger prevaja s sln. to je božja roka. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | der Finger Gottes |
| das ist Gottes Finger | ||
| pol. | palec boży | |
| rus. | perst božij | |
pŕsti srbíjo kóga ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. močno si želi, hoče kaj početi, delati, storiti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pri Božnarjevi bajti se je oddahnil. Strašno so ga srbeli prsti, da bi potrkljal na kamrno okno, kjer je spala Lucija. (Franc S. Finžgar, Strici, NB) | |
| »Slovenija je zelo lepa in slikovita dežela. Yukiko, ki je slikarka, kar prsti srbijo, tako rada bi slikala,« razlaga Michael. (Delo, 22. jul. 1999, NB) | ||
| To omenjamo samo zato, da bi opozorili, kako bizarno je že samo po sebi, da se v moderni državi dekan teološke fakultete vtika v profesionalne norme medijev in zahteva uredniške glave. Politiki, ki so prišli na oblast, so previdnejši, čeprav jih srbijo prsti, da bi s politkomisarsko odločnostjo »enkrat za vselej naredili red« v časopisnih hišah. (Delo, 5. jul. 2000, NB) | ||
| Tudi odprtost lončarske delavnice za obiskovalce in radovedneže je ohranil in k njim si lahko kadar koli pridete ogledat, kako nastaja skleda ali dükel, in če vas srbijo prsti, tudi sami poskusite. (Delo, 13. jul. 2007, NB) | ||
| Tega čarobnega prostora ni mogoče »razvijati« do nezavesti in ga spreminjati v romarski kraj množičnega turizma. Marsikoga močno srbijo prsti. Po apetitih sodeč bi soline kaj kmalu lahko spremenili v drugi betonski Portorož. (Delo, 18. avg. 2007, NB) | ||
| 2. čuti veliko željo, da bi kaj ukradel | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Čisto navadnih ljudi se je, sodeč po gneči v trgovinah, že lotila predpraznična nakupovalna mrzlica, nepridiprave pa tudi že po malem skrbi, da si pravi čas ne bodo nabrali dovolj in jih iz dneva v dan bolj srbijo prsti. (Delo, 2. dec. 2004, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem prsti srbijo koga temelji na predstavi, da se srbenje prstov lahko odpravi tako, da jih zaposlimo z delom, opravilom, dejavnostjo – tudi v prenesenem pomenu. Ta dejavnost pa je lahko tudi negativna in se npr. lahko izenači s krajo. V tem oziru se obravnavani frazem pomensko zelo približa frazemu imeti dolge prste. Glagol srbeti v prenesenem pomenu, tj. ekspr. ‘močno želeti, hoteti’ se sicer povezuje tudi z drugimi deli telesa, npr. pog. me že srbijo dlani, pesti, roke ‘zelo si želim, da bi koga udaril’; ekspr. jezik ga je srbel ‘čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal’; pog. srbijo ga pete, podplati ‘zelo si želi plesati’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | svrbe koga ruke |
| svrbi koga dlan | ||
| nem. | jmdn. jucken die Finger | |
| jmdm. juckt es in den Fingern | ||
s pŕstom kazáti na kóga, gl. s prstom pokazati na koga.
s pŕstom kazáti za kóm ekspr.; pren., dov. pokazati
| Pomen | ||
| obsojati koga, imeti koga za krivega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pomni: Nič ne bom čakal. Da bi ljudje s prstom kazali name in nate. Zato te rešim: še ta mesec boš tamle. (F. S. Finžgar, Razvalina življenja, NB) | |
| Začela je pogosteje zahajati v kavarno, zdravila ljudi z raznimi zelišči – in vse je kazalo, da bo srečno zaključila svoje življenje, če se ne bi vrnil Martin, in ji zagrenil zadnje dni njenega življenja. Na cesti se mu je ogibala; po eni strani pa je uživala, da se je vrnil kot berač, po drugi strani ji je bilo prav zaradi tega še huje, ker so lahko s prstom kazali nanj. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | ||
| Takrat si je prvič skoval misel o svoji manjvrednosti. Liza ga je zasmehovala in fantje so pred cerkvijo javno kazali s prstom nanj. (C. Kosmač, Zločin Bernarda Tula, NB) | ||
| Kdo te bo pa potem še pogledal? S prstom bodo kazali za tabo. Za zmeraj se te bo držalo. (Feri Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem s prstom kazati za kom je izvorno povezan s kretnjo roke, s katero se usmerja pozornost na osebo, v katero je usmerjen kazalec. Kretnja in izraz sta že prastara in internacionalna. Verjeli so tudi, da se z usmerjenim kazalcem pošilja na koga nečisto silo. Kasneje so začeli kretnjo s kazalcem razumevati kot izraz nespoštovanja, grobosti do tega, na kogar so pokazali. Nadaljnji razvoj pomena tega frazema kaže frazem s prstom pokazati na koga/kaj, tudi s prstom kazati na koga/kaj, s pomenom ‘jasno, odkrito povedati kaj o kom, čem’, pri katerem pa ne gre več za kretnjo z roko z usmerjenim palcem. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | kazati na koga prstom |
| it. | mostrare a dito qc. | |
| rus. | pokazyvat‘ pal‘cem | |
s pŕstom pokazáti na kóga ekspr.; pren., nedov. kazati
| Pomen | ||
| jasno, odkrito povedati kaj o kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Dokler ne bomo v tej državi legalizirali vsaj mehkih drog in prostitucije, bo to še naprej le ena velika vaška skupnost, kjer bo vsak lahko pokazal s prstom na vsakega, ki je malo drugačen, policija pa bo še naprej veselo sežigala konopljo in pa seveda čarovnice, je predaval profesor Batistuta, ki je sicer že drugi dan pozabljal v službo. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, NB) | |
| Alessandro Nesta (25), branilec Lazia, pa je pomenljivo dejal: »Brez preparatov ne moreš igrati treh tekem v osmih dneh.« »Kje je znanost, da razkrije pravo resnico in pokaže s prstom na prave krivce,« je pozval Candido Cannavo. (Delo, 26. apr. 2001, NB) | ||
| Potrdili smo in pokazali s prstom na številne, domala na slehernega zdravnika, ki je morda enkrat samkrat naročil izvid, pa ni terjal, da se mu ga dostavi, in je bil posredno odgovoren za morebitni strokovni slab izid zdravljenja. (Državni zbor RS, 30. redna seja 27. 10. 2003, NB) | ||
| Zato zdaj v pravni praznini, ki bi tako ali tako nastala – tudi če bi bil zakon v državnem zboru sprejet, še ne bi veljal vsaj osem dni, ker bi se o njem moral izreči še državni svet –, ni pošteno kazati s prstom na domnevne krivce v poslanskih vrstah druge politične opcije. (Delo, 1. apr. 2003, NB) | ||
| Konkretne primere ali samo sume skušajo ti politiki medijsko napihovati in iz tega iztržiti politični kapital. Nekateri med njimi kažejo s prstom na druge, nočejo pa najprej počistiti s svojo ne tako oddaljeno preteklostjo, pred svojim pragom, v vrstah svojih privržencev in svoje stranke. (Delo, 7. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. s prstom kazati za kom. | ||
stegováti pŕste po čém evfem.; pren.
| Pomen | ||
| 1. krasti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Triindvajsetletni E. R. iz Kamnika se je zaradi tatvin in podobnih kaznivih dejanj že nekajkrat srečal z možmi v modrem, pred dnevi pa so ga spet popisali, ker je v trgovini preveč stegoval prste. Okrog desetih dopoldne je bilo, ko se je pojavil v samopostrežni trgovini na Trgu talcev, kjer je po krajšem ogledu s polic vzel steklenico viskija in več brivskih kompletov ter si vse skupaj stlačil pod obleko oziroma za pas. (Delo, 22. feb. 2003, NB) | |
| Konec tedna je na Celjskem očitno spodbudil nepridiprave, ki stegujejo prste po tuji lastnini. »Pridni« vlomilci so v petek in soboto nakradli za skoraj 4,5 milijona tolarjev različnega blaga, obsežnemu seznamu ukradenih predmetov pa bi najbrž zavidali tudi v katerem večjih trgovskih centrov. (Delo, 7. jul. 2003, NB) | ||
| 2. imeti namen prilastiti si, prevzeti kaj | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Za LDS je najbolj sporno predlagano skrajšanje zdaj uzakonjenega 20-letnega koncesijskega razmerja na največ deset let, kar je za ustrezno gospodarjenje prekratko obdobje, meni Borut Sajovic. Boji se, da bo v letih po preteku prve koncesije divjad dobila lastnika in da se pri tem zgodba ne bo končala, »ampak bodo veleposestniki, novopečeni fevdalci in lastniki začeli stegovati prste tudi po borovnicah, planinskih in gorskih poteh, po suhljadi, gobah in tako naprej«. (Delo, 11. avg. 2007, NB) | |
| Ocvirk, ki je še pred dnevi zagotavljal, da se bo morebitnemu prevzemu Plive uprl, zdaj možnosti, da Pliva res steguje prste po Leku ne izključuje več: »Vedeti je treba, da so v Plivi zainteresirani za kapitalski prevzem Leka. To so tudi napisali. (Delo, 11. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stegovati prste po čem izhaja iz besedne zveze stegovati prste po čem, kar pomeni, da se kdo trudi prijeti, zagrabiti kaj, v prenesenem pomenu da skuša kaj ukrasti ali se polastiti česa. | ||
stopíti kómu na pŕste ekspr., pren.
| Pomen | ||
| onemogočiti, preprečiti komu slabe namene | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | JEREB: Natanko. In ti mu nisi stopil na prste, kakor smo ti svetovali … da, da. (I. Cankar, Romantične duše, NB) | |
| Ne, je rekel Krobath, tem blaznežem zares ni mogoče stopiti na prste. Natezalnica jim najbrž kar prija. (Drago Jančar, Galjot, NB) | ||
| Območje potrebuje bistveno več tujih naložb – Vzpostaviti je treba pravno državo ter stopiti na prste kriminalu in korupciji. (Delo, 14. jul. 2000, NB) | ||
| V Veliki Britaniji so tako nasilni spopadi med navijači redki, saj so se oblasti odločile odločno stopiti na prste nogometnim huliganom, ki so se razpasli v 70. in 80. letih. (Delo, 1. apr. 1998, NB) | ||
| Ker pa gre v tem primeru pogosto za okoriščanje s stisko ljudi z najnižjimi dohodki, slednji pa tega niso pripravljeni obešati na veliki zvon, ostaja »institut oderuštva na račun revežev« nedotaknjen. Z omenjenim ukrepom združenja bank bi po mnenju Kutinove tovrstnim oderuhom stopili na prste. (Delo, 3. mar. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stopiti komu na prste temelji na dejstvu, da so prsti na rokah in nogah zelo pomembni za veliko večino človekovih ročnih in gibalnih dejavnosti. S tem ko stopimo komu na prste, so te – praviloma slabe – dejavnosti onemogočene. Pri živalih je tak ključni organ rep, kar prepoznavamo v frazemu stopiti komu na rep. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | couper court aux menées de qn. |
| nem. | jmdm. auf die Zehen treten | |
| auf die Finger treten | ||
še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj] ekspr.; pren., nikal., tudi niti s prstom, s podr. vez.
| Pomen | ||
| 1. čisto nič ne narediti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Še ne tako davno je bila ta ista vlada ponosna spričo dejstva, da še s prstom ni mignila, da bi to korporacijo rešila pred bankrotom. Tako kot v nasprotju s prejšnjo vlado prav tako ni niti s prstom mignila, da bi pred bankrotom rešila Argentino. (Delo, 13. jul. 2002, NB) | |
| Blodosan Ševolimič, oče cefuronske dromeljske revolucije in zamisli o Veliki Brsiji, ki ga je preprosto ljudstvo ljubkovalno klicalo Blodo, se ni bal ne Boga ne Satana, srce pa mu je padalo v hlače pred ženskami. Celo lastna žena Jarmim mu je vztrajno nabijala rogovje, a zaradi tega še s prstom ni mignil. (Miha Remec, Trapanske kronografije, NB) | ||
| »Planičani se lahko samo Ilirijanom zahvalijo, da imajo zasneženo skakalnico, kajti sami za to očitno niti s prstom niso mignili, potem pa od nas pričakujejo vrhunske dosežke,« je bil brez dlake na jeziku Primož Peterka, ki je bil naš najboljši na včerajšnji moštveni tekmi, na kateri so zmago slavili Avstrijci. (Delo, 19. feb. 2001, NB) | ||
| 2. ne pomagati (komu) | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Saharov je bil namreč prav tako znan jedrski fizik, torej kolega tistih, ki so sedeli v tej organizaciji. Toda Pug- wash še s prstom ni mignil zanj. Iz previdnosti, da se ja ne bi zamerili Moskvi. (Delo, 27. jan. 2001, NB) | |
| Čeprav je bil Blocher kot federalni svetovalec odgovoren za ta občutljivi dosje in je v javnosti moral potrjevati stališče vlade, pa je bil v resnici naklonjen problematični pobudi. Še več, niti s prstom ni mignil in niti z eno samo besedico branil sprememb kazenskega zakonika, ki jih je predložil federalni svet. (Mladina 2004, št. 07, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem še s prstom ne migniti [za koga/kaj] izhaja predstavno že iz Sv. pisma, na kar kaže naslednji navedek: *3 Delajte vse in se držite vsega, kar vam rečejo, po njihovih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo. *4 Vežejo težka in neznosna bremena in jih nalagajo ljudem na rame, sami pa jih še s prstom nočejo premakniti. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | Za delo in pomoč komu služijo ljudem roke z vsemi prsti. Frazem se uporablja za izražanje nikakršne pripravljenosti pomagati komu ne samo fizično. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | ne pas bouger le petit doigt |
| hr. | ne mrdnuti ni [malim] prstom | |
| ne [htjeti] maknuti ni [malim] prstom | ||
| ni prstom ne maknuti | ||
| nem. | keinen Finger rühren nach etw. | |
| keinen Finger krumm machen | ||
| keine Hand rühren | ||
| rus. | pal‘cem ne poševelit‘ | |
| pal‘cem ne dvinut‘ | ||
| palec o palec ne udarit‘ | ||
udáriti kóga po pŕstih ekspr.; pren., nedov. udarjati in elipt.
| Pomen | ||
| kaznovati, prizadeti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jaz imam občutek, da mene gospod Hvalica stalno žali, on ima pa občutek, da je duhovit. Zato bi rad vedel, kdo bo definiral besedico »žali«, ker je ta besedica »žali« – v enem primeru bo nič, v drugem primeru bo pa lahko nekoga po prstih udarila za 500.000 tolarjev do milijona in pol. (Državni zbor RS: 49. izredna seja 1. 6. 2000, NB) | |
| Vladna koalicija je svojo različico zakona o priseljevanju že enkrat poskusila vsiliti vsem, a jo je tedaj udarilo po prstih ustavno sodišče. (Delo, 27. maja 2004, NB) | ||
| Ali ni Bush vse svoje dosedanje poteze, z vojno v Iraku vred, opravičeval s širjenjem demokracije po svetu? Kako naj zdaj ostane zvest temu načelu in hkrati izpolni zahtevo kitajskega gosta, naj demokratično izvoljenega tajvanskega predsednika udari po prstih, ker hoče razpisati referendum? (Delo, 9. dec. 2003, NB) | ||
| Umetnost je osvajala, oblast omejevala in udarjala po prstih in mnogokrat po glavah. Vendar so kulturne ustanove delovale, zdaj lahko zapišemo, kakor še nikoli doslej v zgodovini naroda. (Delo, 23. avg. 2003, NB) | ||
| Koliko Haiderjevih volivcev pa ve, kaj si je kot patentirani recept davčne politike – flat tax – zamislil neki kalifornijski profesor po imenu Alvin Rabushka? Mali človek, ki ga zastopa »meščanski« Haider, nič ne ve ne o profesorju ne o njegovih kritikih. Verjame v Haiderja, ki bo »one zgoraj« udarjal po prstih, ne pričakuje pa, da se bo ukvarjal z zapletenimi računi. (Delo, 27. jan. 2000, NB) | ||
| Zakaj ne bi dovolil organizacije nezadovoljnežev, ki ga ne ogroža zares, obenem pa mu omogoča dokazati, da ljudje živijo v svobodi, da lahko demonstrirajo in protestirajo? Če bodo pa pretiravali, če ne bodo pridni, jih bomo pa po prstih s policijo. (Delo, 28. sep. 2002, NB) | ||
| Že vlom je dovolj, da bi ga človek z veseljem po prstih, nepridiprav pa si je za nameček postregel še s 480 zavitki cigaret, z 71 Kinder jajčki in približno 60 zavitki različnih čokolad. (Delo, 29. jul. 2002, NB) | ||
| Zdaj me bodo spet po prstih, ampak kar naj! Največja ovira za uspešnejši razvoj slovenskega turizma je nezainteresiranost vlade, da bi ga imenovala za strateško pomembno gospodarsko panogo. (Delo, 12. feb. 2003, NB) | ||
udárjati kóga po pŕstih, gl. udariti koga po prstih.
vrtéti kóga okoli pŕsta ekspr.; pren., tudi okrog prsta
| Pomen | ||
| pripravljati koga, da stori vse, kar želimo, hočemo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zadovoljna je tudi z vlogo sebične naivke Anni, likom, v katerem se je prepoznala. Anni vrti moške okoli prsta in sanja o svetovni igralski karieri – Liv je to v resnici dosegla. (Delo, 15. sep. 1999, NB) | |
| Prvak vrti šefe okoli prsta. Roberto Locatelli se po zmagoslavju v SP spogleduje s četrtlitrskim razredom. (Delo, 17. okt. 2000, NB) | ||
| Blagajnik mu je odštel zahtevanih 44 bankovcev, ko si je neznanec »izmislil«, da bi raje imel kar petstotake. Blagajniku ni bilo prav nič povšeči, da ga nekdo vrti okrog prsta in je pribil, da je konec »menjave«, čeprav je neznanec popustil in se odločil za tisočake. (Delo, 14. jul. 2000, NB) | ||
| Ostalo pa je kako mesto, kjer bi lahko bila senzibilnost oz. utišanost (nekaterih) filharmonikov še večja. Ob dodatkih nas je Say z artizmom in aforističnostjo vrtel okrog prsta. (Delo, 17. jul. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. oviti koga okoli prsta. | ||
vrtéti kóga okrog pŕsta, gl. vrteti koga okoli prsta.
Dostopnost