kazáti róge [kómu], gl. pokazati roge [komu].
nasadíti kómu róge ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. imeti spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Anglež se od drugih razlikuje tudi v svojem gledanju na prešuštvo. V Franciji in drugod je moški, ki mu je ženska nataknila roge, predmet poroga. V Britaniji z moškim, ki ga je prevarala žena, sočustvujemo. (George Mikes, Priročnik za snobe, NB) | |
| Zgodbe o Ronaldu, Il Fenomenu, so medtem obkrožile svet: od tiste z mamo Sonio, ki mu je še kot najstniku v Evropi morala kuhati špagete, do druge, da se je kot otrok morja šele na Nizozemskem navdušil za ribe in druge morske dobrote, in naslednjih, pikantnih, v zvezi z lepo manekenko Suzano Werner, ki jo je v srcu pozneje izrinila Milene Domingues in mu po poroki nataknila roge. (Delo, 21. dec. 2002, NB) | ||
| Vzrok, da žena vara moža, nikakor ne sme biti njegova obsedenost z delom in dolgo ostajanje v pisarni. Tako menijo italijanski možje pravice, ki so natančno proučili primer številka 10.977, tako imenovano Stakanov sodbo – žena je nataknila roge znanemu sovjetskemu podjetniku Alekseju Stakanovu. (Delo, 6. nov. 1998, NB) | ||
| Čeprav sem bil hkrati užaljen in besen, ker mi je – in zdaj sem končno čustvoval tako preprosto in divje kot vsak primitiven moški – nasadila rogove … (M. Mihelič, Vrnite se, sinovi, 1972, 340) | ||
| Zvečer bo spet sedel na dvorišču in pripovedoval: … bog se ga usmili, baba mu je nasadila take roge, da smo ga komaj spravili v krsto … (V. Zupan, Vrata iz meglenega mesta, 1968, 46–47) | ||
| 2. prevarati koga sploh | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | On pa bo z mirno, spokojno vestjo nasadil roge vojski, policiji in politiki, vsem hkrati … (V. Kavčič, Upanje, 1968, 229) | |
| Kajpak policija. Njej so, podobno kot vojski, nataknili roge, vedno ko so reševali njeno »dobro ime«. (Delo, 3. nov. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nasaditi komu roge z različico natakniti komu roge ima ustreznice v drugih evropskih jezikih, zato ga lahko pojmujemo kot vseevropski frazem. Njegov izvor do zdaj ni zadovoljivo pojasnjen. Ruski frazeologi (gl. RSF3, 598) rusko roga nastavit’ (pristavit’) komu razlagajo kot sprejeto iz nemškega jezika. Nastanek naj bi bil povezan z vojaško opremo. Ko je žena spremila moža na vojno, mu je nadela čelado z rogovi. V jeziku žena je izraz nadeti možu roge pomenilo, da so odpremile moža na vojno in ostale proste. Kot drugo možnost razlage nastanka frazema se omenja mit o Akteonu, ki naj bi oprezal za kopajočo se boginjo Diano. Ta naj bi ga zato spremenila v jelena. Akteon se uporablja v pomenu ‘rogonosec, prevarani mož’. Kot tretja možnost v iskanju motiva se navaja nemški cesarski ukaz iz leta 1427, ki prepoveduje vojakom biti v vojski skupaj z ženami. Kdor je prekršil to prepoved, je moral nositi rogove. Nastanek obravnavanega frazema se nadalje povezuje z bizantinskim cesarjem Andronikom Komnenom (1183–1185), ki je dovolil možem tistih žena, s katerimi je imel ljubezenske vezi, loviti v svojem zverinjaku. Na vratih tistih, ki so imeli ta privilegij, so obesili jelenje rogove. V šali so o takem človeku govorili, da ima rogove na čelu. Frazem naj bi v ruski jezik prišel s posredovanjem grškega ali francoskega jezika. Nemški frazeologi o nastanku frazema jmdm. Hörner aufsetzen domnevajo, da je morda povezan s praznoverjem, da možje, rojeni v znamenju kozoroga, nimajo sreče v ljubezni. Ugotavljajo tudi, da ta frazem pravzaprav pomeni ‘narediti koga za rogonosca’, nemško ‘jemanden zum Hanrei machen’. Z izrazom Hahnrei, ki danes pomeni izključno prevarani soprog, so prej poimenovali obrezanega petelina, kopuna. Temu so nekdaj, da bi ga prepoznali v kokošji jati, dali na greben izrezane prašnike, kjer so rasli naprej in tvorili neke vrste rogov. V zvezi z izvorom obravnavanega frazema je zanimiv tudi naslednji citat: Grški cesar Andronik je imel z najlepšimi ženami svoje prestolnice ljubezenska razmerja. Da bi njihove može laže onemogočil, je vsem podelil lovsko pravico, katere znak so bili rogovi. Ta znak so smeli pritrditi na svoje hiše. Možje so bili veseli tega priznanja, žene pa so jim rade pomagale, da so ga tudi upravičili. Od takrat pravijo možem, ki imajo nezveste žene, da »imajo rogove«. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) S frazemom nasaditi komu roge je povezan tudi izraz rogonosec, ki je nastal po predstavi ‘človek, kateremu je kdo nasadil roge’. Ta obenem potrjuje, da frazem v slovenskem jeziku velja za moške, medtem ko v nekaterih drugih jezikih, npr. izrecno v italijanskem, velja tudi za ženske (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Frazem omenja že M. Cigale (I, 790), ko pri iztočnici Horn nem. Hörner dem Manne aufsetzen, machen prevaja s sln. rogé staviti. V tej obliki, tj. roge staviti, a brez razlage, ga najdemo tudi v Plet. II, 433. Zanimivo pa je, da ga kasneje, tj. leta 1936, J. Glonar v SSJ ne omenja. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to cuckold so. |
| to put (the) horns on so. | ||
| fr. | planter des cornes à qn. | |
| faire qn. cocu | ||
| hr., srb. | nabiti komu rogove | |
| it. | fare le corna a qc. mettere le corna a qc. | |
| nem. | jmdm. Hörner aufsetzen | |
| jmdn. hörnen | ||
| pol. | przyprawić komuś rogi | |
| przypiąć komuś rogi | ||
| rus. | roga nastavit’ (pristavit’) komu | |
| roga nadet’ komu | ||
| roga prikleit’ komu | ||
| šp. | poner los cuernos | |
natákniti kómu róge, gl. nasaditi komu roge.
pognáti kóga v kózji róg, gl. ugnati koga v kozji rog.
pokazáti róge [kómu] ekspr.; pren., tudi rogove, nedov. kazati
| Pomen | ||
| 1. upreti se; | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tudi ko bi se to res zgodilo, bi se del njenih na videz neuvrščenih volivcev, ki zdaj »ne vedo«, koga bi volili, še bolj zapredel v spiralo molka in čakal dan, ko bo pokazal rogove. (Delo, 27. mar. 2004, NB) | |
| Zagotovo je pametneje pogledati resnici v oči in poslušati tiste, ki pri svojem vsakdanjem terenskem delu vidijo drugačno podobo »poštenosti« ali »nevednosti« ljudstva, ki prideluje hrano. S svojo iznajdljivostjo kažejo roge nedelujočemu sistemu nadzora nad prometom z veterinarskimi zdravili in preparati, ki jih je pri nas strogo prepovedano prodajati komur koli in kjer koli, onstran meje, ki je zdaj samo še navidezna, pa so vsakomur dostopne. (Delo, 7. maja 2004, NB) | ||
| Zagovarjaš ga! Seveda, dedec dedca hvali, če pokaže roge. Toda kaj ima zdaj od tega? (C. Kosmač, Težka nedelja, NB) | ||
| 2. uveljaviti svoj prav, postaviti se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Z novembrsko ničlo je letošnji prirastek cen zaostal tudi za lanskim enajstmesečnim. Težko pa je verjeti, da kaj v novembru prihranjenega ne bo pokazalo roge decembra. (Delo, 30. nov. 2002, NB) | |
| Tako pošteno dekle dolžiti, da je skrivna zalaznica, to more le oseba, ki že nima več čuta v sebi; to more le taka izprijena ženska, popolnoma podobna onim, ki namigavajo po ulicah. A jaz ji pokažem roge, ne Vahovih, a drugačne! Naj se me čuva! (F. Maselj – Podlimbarski, Gorski potoki, NB) | ||
| Predsednik svari, premier kaže roge. Ciampi ugotavlja, da ni demokracije brez pluralizma medijev, Berlusconi pa pravi, da doslej ni bilo demokracije. (Delo, 11. feb. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pokazati roge [komu] izhaja iz dejstva, da živali z rogovi v nevarnosti sklonijo glavo in se pripravijo, da z njimi sunejo napadalca. Pogosto zadostuje že grožnja z rogovi. Preneseno na človeka pomeni to njegov upor, uveljavljanje svojega prav, postavljanje. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to show that one will hold/stand one’s ground |
| češ. | vystrkovat růžky | |
| vystrkovat rohy | ||
| vystrčit rohy | ||
| narostly mu rohy | ||
| fr. | montrer les dents | |
| montrer les griffes | ||
| hr., srb. | dizati (dići) rogove (roge) | |
| pokazivati (pokazati) rogove (roge) | ||
| nem. | jmdm. die Hörner zeigen | |
| die Zähne zeigen | ||
| pol. | pokazywać rogi | |
| rus. | (načat’) pokazyvat’ kogti | |
róg sv. Petra, gl. Peter.
správiti kóga v kózji róg, gl. ugnati koga v kozji rog.
temà kot v rógu, gl. temno kot v rogu.
temnó kot v rógu ekspr.; primera, tudi s kakor
| Pomen | ||
| zelo temno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | LOJZE pride s svečo: Tudi če mi vi ne bi rekli, naj prinesem svečo, bi jo prinesel. Ker vidim, da je temno kot v rogu. (D. Jančar, Dedalus, NB) | |
| Če se vam zahoče česa res hladnega, vam svetujem, da raziščete njeno notranjost. Toda pozor, tam je temno kot v rogu. Baterija je obvezna. (Delo, 8. jul. 2000, NB) | ||
| V Rožni dolini je bilo nekaj minut čez sedem temno kot v rogu in za vsak slučaj sem prižgal dodatne utripajoče luči, da me kak zaspan voznik ne bi spregledal. (Delo, 28. jul. 2001, NB) | ||
| »Dokler takole divja, brez vodnika ne pridemo čez mejo. Tema kot v rogu, in še bliska se ne več. Lije pa tako.« (Gitica Jakopin, Devet fantov in eno dekle, NB) | ||
| Mesečine ni bilo (polno luno smo zamudili za en teden), zvezd tudi ne (prekrili so jih oblaki), snega pa prav tako bolj malo. (pobral ga je dež) | ||
| Skratka, tema kot v rogu. (Delo, 23. jan. 1998, NB) | ||
| Spodaj se ogleda, strese se od zime, ker je noč prav res mrazna in meglena. Tema je kakor v rogu. (M. Pugelj, Mali ljudje, NB) | ||
| Nato se je vzdignil in pričel s pištolo divje streljati proti sovražniku. Bilo pa je tema, res kakor v rogu. Rekel sem mu, naj ne strelja, če ne vidi cilja, pomiril se je in odšel od mene. (Josip Vidmar, Obrazi, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera temno kot v rogu z različico tema kot v rogu, tudi tema kakor v rogu, temelji verjetno na predstavi, da je v votlem in zavitem rogu zelo temno. Primero tema kakor v rogu omenja že Plet. II, 661, ki navaja tudi sopomenko tema je kakor v mehu z nemško razlago: es ist stockfinster. Pri iztočnici peč pa omenja tudi primero tema je, kakor v peči (gl. Plet. II, 16). Glonar, SSJ, 394, pri iztočnici teman omenja primero tukaj je temno kakor v rogu, pri iztočnici tema pa primere tema je kakor v mehu, tema je kakor v peči, tema je kakor v rogu, tema je kakor v riti. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | tma jako v pytli |
| fr. | il fait noir comme dans la gueule d’un loup | |
| il fait noir comme dans un four | ||
| hr., srb. | mračno (tamno) kao u rogu | |
| mrak kao u rogu | ||
| it. | buio pesto | |
| buio che si affetta | ||
| mak. | temnina kako vo rog | |
| pol. | [ciemny] jak tabaka w rogu | |
| [temno] jak u mogyli | ||
| temin’ jak u domovyni | ||
| temin’ jak u jami | ||
| temin’ jak u pogrebi | ||
ugánjati kóga v kózji róg, gl. ugnati koga v kozji rog.
ugnáti kóga v kózji róg ekspr.; pren., tudi pognati, nedov. uganjati
| Pomen | ||
| premagati koga, biti boljši od koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In kako bi kranjski Janezi najlaže ugnali v kozji rog puščavskega lisjaka, kakor imenujejo libijskega voditelja Gadafija, če ga ni uspelo spametovati velesilam z ZDA na čelu? (Delo, 8. jan. 1998, NB) | |
| Toda rodoljubni bratje se niso dali ugnati v kozji rog – in Nande, ki je bil caposquadra, je vzneseno govoril o domovini, o državni zavesti, o manifestaciji za skupno misel, kar je treba še posebej podčrtati, in o podobnih otrobih, ki jih podobni ljudje, kadar koli nanese priložnost, tako radi vežejo tudi po naši mili domovini. (C. Kosmač, Tistega lepega dne, NB) | ||
| Ko se je pri svoji čredi oddahnil, se je umiril in se začel jeziti nase, da se je pustil ugnati v kozji rog živali, ki bi jo bila nemara ugnala navadna palica. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Ni hudir! Ti nas lahko v kozji rog uganjaš, če se o bankovcih menimo; ali ako bi te jaz v pravdi imel, pa bi te krivil kakor vrbovo šibino, če imaš tudi polno mošnjo, a jaz prazno! (J. Jurčič, Sosedov sin, NB) | ||
| Jurček, nič ne jokaj! Bomo že kaj izmodrovali, da bo spet vse prav. Saj nismo tako kratke pameti, da bi nas vsaka zadrega pognala v kozji rog. (P. Golia, Igre, 1953, 195) | ||
| Učen si, Janez, pa te vendar bore kmetica v kozji rog spravi. (J. Mencinger, Jerica, SG 1859, 44) | ||
| Dvoboj je razkril nekatere slabosti domače ekipe, saj bi jih le en odlično pripravljeni košarkar skorajda spravil v kozji rog. (Delo, 6. nov. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ugnati koga v kozji rog najdemo že v starejših slovarjih, npr. v Cig. I, 271 pri iztočnici Bockshorn, ki nem. ins Bockshorn jagen prevaja s sln. v kozji rog vgnati, vganjati koga, kozjo molitvico učiti, dalje enako Plet. II, 433, ki dodaja oznako za izvor (germ.). J. Glonar, SSJ, 339, ugnati koga v kozji rog razlaga s ‘sapo komu zapreti’. Frazem razlaga A. Sovre, JiS 1959/60, 181, iz nem. ins Bockhorn jagen in navaja sopomenke verblüffen ‘zmesti, zbegati, osupiti’, mundtot machen ‘sapo vzeti, usta zamašiti’, zu Paaren treiben ‘v beg pognati, premagati, kozjih molitvic naučiti’. Po njem naj bi izraz Bockshorn izšel iz bockställe = kozja štalica = kazenski kot za nemirne, neubogljive in trmaste učence. Izraz Horn se je po Sovretu uporabljal v starejšem jeziku za Winkel, torej bi bilo pravilneje Bockwinkel, tj. kozlov kot, in ne kozji. V nemščini se zdaj frazem uporablja tudi zanikano: sich nicht ins Bockshorn jagen lassen, tj. ne dati se ugnati v kozji rog. Pojavi se v 15. stol., njegov izvor ni zanesljivo pojasnjen (gl. L. Röhrich, Redewendungen 1, 120–121). V Pleteršnikovo opombo o nemškem izvoru in Sovretovo razlago frazema lahko podvomimo ob dejstvu, da se frazem pojavlja tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. bolgarskem, hrvaškem, srbskem, poljskem, ruskem. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | vkarvam/vkaram v kozi rog |
| fr. | enfoncer qn. | |
| acculer qn. | ||
| hr., srb. | sabiti koga u [kozji] rog | |
| staviti koga u [kozji] rog | ||
| sterati koga u [kozji] rog | ||
| doterati cara (koga) do duvara | ||
| saterati kome veru u čuturu | ||
| saterati kome rogove u glavu | ||
| saterati u mišju rupu | ||
| nem. | ins Bockshorn jagen | |
| pol. | zapędzić kogoś w kozi róg | |
| rus. | sognut’/gnut’ v baranij rog | |
| skrutit’ v baranij rog | ||
v èn róg tróbiti [s kóm], gl. v isti rog trobiti [s kom].
v èn róg túliti, gl. v isti rog trobiti [s kom].
v ísti róg tróbiti [s kóm] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| v vsem pritrjevati komu; imeti enake namene, cilje s kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tudi sindikalni voditelj Sergio Cofferati, ki je sprva dvigal glas proti, je na koncu trobil v isti rog. (Delo, 18. jan. 2000, NB) | |
| Nočem trobiti v isti rog kot konservativci, češ da je vse skupaj tako grozno kot še nikoli. (Delo, 22. apr. 2000, NB) | ||
| Čeprav so takrat hiteli razlagati, da gre za reševanje razmer v podjetju, za razhajanje z direktorjevim gledanjem na razvoj in za njegovo neučinkovitost, se je kmalu pokazalo, da so to pravljice za lahko noč. Direktor je moral oditi, ker ni več trobil v isti rog z občinarji. (Delo, 29. mar. 2001, NB) | ||
| V takšnih okoliščinah tudi Đinđićevo in Labusovo trobljenje v isti rog ne pomeni, da se je blok »izdajalcev« znašel v istem čolnu. (Delo, 10. apr. 2002, NB) | ||
| Ne le zaradi svoje funkcije, pač pa tudi kot drugi najbolje plačani košarkar minule sezone z 20,50 milijona $ zaslužka, je v isti rog zapihal tudi predsednik sindikata košarkarjev Patrick Ewing, kar je še povečalo pritisk na člane Dream Teama IV. (Delo, 8. jun. 1998, NB) | ||
| Zardel je in posmehljivo odvrnil: »Ded in oče sta bila huda klerikalca, jaz nočem biti. Čemu bi sto let v en rog trobili. Rogove je treba vsakih nekaj deset let preizkusiti in premenjati.« (Matevž Hace, Vaška kronika, NB) | ||
| Enotna Rusija je postala prva stranka po razpadu Sovjetske zveze, ki bo imela v dumi ustavno večino in s tem popolnoma proste roke. Poslanci prokremeljske Pravične Rusije ter ultranacionalistične Liberalnodemokratske stranke, ki z njo že dolgo trobijo v en rog, bodo njen glas samo še okrepili. (Delo, 8. dec. 2007, NB) | ||
| Veliko sem se pogovarjal s tekmovalci, le da sem se tokrat za razliko od tistega februarskega sestanka po svetovnem prvenstvu v St. Moritzu, ko so vsi tulili v en rog, ne da bi prej pometli pred lastnim pragom, izognil skupnemu sestanku. (Delo, 27. mar. 2003, NB) | ||
| Sicer pa, tu je zaradi železnice in vojaške baze. Najbolj čudno pa je bilo, da je prvo podpiral, za drugo pa se je pošteno upiral. Ljudje pa so kar tulili v en rog, nihče ni pomislil, da se bosta zgodili dve veliki stvari. (Sonja Koranter, Tri pike in muha, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem v en rog trobiti navaja že Cigale, I, 790, pri iztočnici Horn: er bläst mit ihm in ein Horn, oba eno trobita, v en rog trobita. Za njim tudi Plet. II, 433, in Glonar, SSJ 339. Frazem temelji na dejstvu, da so na nekdaj običajnem brezventilnem rogu lahko igrali samo en tonski način. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to sing the same song as so. |
| to take the same line as so. | ||
| fr. | emboucher la même trompette | |
| hr., srb. | puhati u [isti, jedan] rog s kim | |
| puhati u jednu tikvu | ||
| puhati u istu tikvu | ||
| nem. | ins gleiche Horn blasen | |
| ins gleiche Horn stoßen | ||
zagrábiti bíka za róge, gl. bik.
zgrábiti bíka za róge, gl. bik.
zvít kot kózji róg ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo zvit | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zvit je ko kozji (ovnov) rog, zvita buča, zvit tič je to (pretkanec, lisjak). (J. Pavlica, FS, 1960, 664) | |
| Je zvit kakor kozji rog. (Šašelj, Pregovori, 1934, 65) | ||
| In vendar se ti zdi, da te že ne posluša več, ko mu odgovarjaš in da mu je veliko bolj mar, ali boš ukazal še pol litra, kakor kako je s tvojo ženo in tvojimi otroci … Hudiman ga vzemi. Zvit je videti ko kozji rog in najbolje je, da mu nisi ne prijatelj ne sovražnik. (Ivo Šorli, Krščen denar, Slovenske večernice, 1918, 39) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera zvit kot kozji rog, temelji na dejstvu, da so kozji rogovi zaviti, zviti. | ||
Dostopnost