ás v rokávu, gl. as.
iméti ása v rokávu, gl. as.
kot iz rokáva strésati kàj, gl. stresati kaj [kot] iz rokava.
krêpko [si] zavíhati rokáve, gl. zavihati [si] rokave.
poštêno [si] zavíhati rokáve, gl. zavihati [si] rokave.
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Le zakaj hočejo Finci agencijo za varno hrano, ko pa sploh ne vedo, kaj je prosciutto,« je Silvio Berlusconi potegnil iz rokava še zadnji adut, da bi kolege za omizjem evropskega sveta prepričal, naj sedež evropske agencije nastanijo v Parmi in ne v Helsinkih. (Delo, 19. dec. 2001, NB) | |
| V trenutkih, ko se je pravzaprav odločala bitka za razliko, so Madžari iz rokava potegnili še zadnji adut. Pajoviča so s tesnim pokrivanjem izločili iz igre, na takšno igro pa naši fantje niso našli odgovora. (Delo, 13. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zadnji adut. Frazem izhaja iz jezika kvartopircev in temelji na dejstvu, da goljufivi kvartopirci v rokavu pogosto skrivajo karto visoke vrednosti, npr. asa (prim. tudi frazema as v rokavu in imeti asa v rokavu). | ||
strésati kàj [kot] iz rokáva ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| lahkotno, hitro, brez premišljanja podajati kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Cestnik do potankosti obvlada načrt in iz rokava stresa podatke, analize, razlage, številne akcije in načrte, ki pa se na koncu skoncentrirajo v oceni, da je »danes težko animirati mlade«. (Delo, 4. maja 2002, NB) | |
| Če se vrnemo k filmu: najbolj slikovite in duhovite pripombe o glasbi in kolegih iz rokava stresa slepi glasbenik Otto Lechner, sicer gost že nekaterih Bibičevih projektov (nazadnje Na domačem vrtu III – Back To The Roots). (Delo, 26. feb. 2005, NB) | ||
| Meni ni dano, da bi kar tako iz rokava stresal besedo za besedo, umetno stavljene, dobro vezane. Meni ni dano brez priprave govoriti ‘kakor bi rožice sadil’, in ‘otrobe vezati’ me je sram, zlasti v taki družbi. (J. Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Rop govori spontano in hitro, vendar premišljeno odgovarja. Kot iz rokava stresa načrte, kako naj bi izgledala kadrovska, organizacijska in programska prenova stranke, brez omahovanja našteva mesta, ljudi in razloge, ki so po njegovem mnenju šibke točke oziroma »obtežitve« stranke … (Delo, 11. dec. 2004, NB) | ||
| Društvo Kibla je bilo ob celjski galeriji sodobne umetnosti edino, ki se je prijavilo na razpis za Cork. Gre za sposobno mlado ekipo, v kateri sta med »starimi« ustanovitelji Peter Domaž Dobrila (programski koordinator Cork 2005, svetovalec KID Kibla) in Aleksandra Kostič (predsednica društva), med mlajšimi pa je med drugimi Dejan Pestotnik (marketing in promocija projekta, podpredsednik društva), ki kot iz rokava stresa podatke o ambiciozni dejavnosti Kible … (Delo, 25. mar. 2005, NB) | ||
| Občudovali smo ga zaradi lahkotnosti in mu jo zavidali. Mislim, da je prav zaradi lahkotnosti, s katero je kot iz rokava stresal stavke za zapis najbolj zoprnih poročil in komentarjev, pri novinarskem delu užival. (Delo, 2. jul. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stresati kaj iz rokava z različico stresati kaj kot iz rokava je po izvoru primera in temelji na predstavi, da se kaj na hitro, lahkotno opravi tako, kot bi kaj stresel iz rokava. Ta predstava je verjetno povezana s triki čarovnikov, rokohitrcev, ki iz rokava potegnejo še tako neverjetne stvari. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to (just) reel sth. off |
| bolg. | govorja kato po voda nešto | |
| govorja kato po kniga nešto | ||
| češ. | sypat něco [jako] z rukávu | |
| fr. | à toute allure | |
| en un tour de main | ||
| spontanément | ||
| hr. | sipati [kao] iz rukava što | |
| stresati [kao] iz rukava što | ||
| mak. | trese nešto kako od rakav | |
| istresuva nešto kako iz rakav | ||
| nem. | etwas aus dem Ärmel schütteln | |
| pol. | sypać jak z rękawa coś | |
| rus. | sypat’ kak iz rukava čto | |
| slš. | sypat’ [ako] z rukáva čo | |
| ukr. | sypaty jak iz rukava ščo | |
| govoryty jak iz rukava ščo | ||
zasúkati [si] rokáve ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Želim si, da bi postali ugleden član DP. Če bomo vsi zasukali rokave, ne vidim razloga, zakaj nam ne bi uspelo. (Delo, 10. apr. 2000, NB) | |
| »Le včasih je malce gneče, saj so tu še Nemke, Japonci, seveda člani domače finske reprezentance, pričakujemo pa tudi moje rojake, od katerih sicer Zdenek Vitek, moj dolgoletni varovanec, ta čas vadi z nami,« pravi novi slovenski »head coach« Kos, ki je skupaj s pomočnikom Matejem Kordežem in drugimi člani naše vrste resno zasukal rokave za novo sezono. (Delo, 30. okt. 2000, NB) | ||
| Dekleta se bodo ta mesec razbežala po turnirjih v odbojki na mivki in se v začetku avgusta spet zbrala. Do takrat bo klubsko vodstvo zasukalo rokave, saj bo potrebno pripraviti tudi vse za izvedbo proslave ob 30-letnici delovanja kluba. (Delo, 3. jul. 2002, NB) | ||
| Po daljšem zatišju so v mestu ob Dravi zasukali rokave in ustanovili Moško rokometno društvo Branik Maribor. Strokovno vodstvo sta prevzela Mario Sagadin in Milan Šimac. (Delo, 13. jun. 2003, NB) | ||
| Toda Pichler, rojaki so ga nekajkrat neuspešno snubili, je zasukal rokave in zdaj z novim rodom v moški vrsti zablestel sredi polnega štadiona v Oberhofu. Na uvodni štafetni tekmi sezone je bila Švedska 8. (Delo, 7. jan. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. zavihati [si] rokave. | ||
zavíhati [si] rokáve ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Pri nas se ti ne bo godilo slabo, če boš prav ravnala in če boš ubogala. Culo vrzi tja, v kot, zavihaj si rokave in pomij, kar je še treba; veliko ni!« Mana se je ozrla po kuhinji; temna je bila in nepriljudna; na ognjišču je bila skladovnica umazanih posod. (I. Cankar, Zgodba o dveh mladih ljudeh, Troje povesti, NB) | |
| Kot na gradbišču se je pred dnevi zatorej zaprašilo v Dolnicah pri Ljubljani – na že skorajda odpisani domačiji klariške predstojnice, opatinje sestre Katarine Ambrož – vendar tu malte ne mešajo samo zidarski delavci, ampak si rokave zavihajo tudi redovnice. (Delo, 24. okt. 2000, NB) | ||
| Pred desetimi leti, ko so se vanjo vselile prve stanovalke, je bila vsaj na videz komajda primerna za bivanje. Toda ženske so zavihale rokave in v njej uredile prvo slovensko bivališče za brezdomne matere z otroki. (Delo, 15. dec. 2000, NB) | ||
| Slovenski sankaški delavci bodo morali krepko zavihati rokave, kajti v naslednji sezoni bodo v Železnike prišli najboljši na tekmo svetovnega pokala, leta 2003 pa bodo tam pripravili še SP. (Delo, 19. feb. 2001, NB) | ||
| Ne gre zgolj za to, kako zmanjšati število mrtvih v prometu, temveč za določitev skupne strategije vseh, ki bodo morali v okviru nacionalnega programa prometne varnosti narediti svoje. Poleg papirnih obveznosti bodo odgovorni morali pošteno zavihati rokave, da bi konkretni načrti in naloge zaživeli tudi v praksi. (Delo, 28. maja 2002, NB) | ||
| Ta časovna stiska zagotovo ne bo v naš prid, saj smo že tako v pogajanjih daleč šibkejša stran. Kar je razlog več, da naši pogajalci – pa tudi vlada in bruseljski lobisti, kakršne pač imamo, če jih imamo – krepko zavihajo rokave. (Delo, 21. sep. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zavihati [si] rokave, prav tako zasukati [si] rokave, izhaja iz vsakdanje človekove navade, da si pred nekaterimi deli zaviha, zasuka rokave, da ga ti ne bi ovirali pri delu ali da si jih ne bi zmočil ali umazal. Ta navada je postala prispodoba za začetek vnetega, prizadevnega fizičnega ali tudi drugega dela. Frazem ima v svoji sestavi še sestavini krepko, pošteno, ki še okrepi, poudarja njegov pomen. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to roll up one’s sleeves |
| češ. | vyhrnout rukávy | |
| vykasat si rukávy | ||
| vysoukat si rukávy | ||
| fr. | retrousser ses manches | |
| relever ses manches | ||
| hr., srb. | zasukati rukave | |
| nem. | die Ärmel aufkrempeln | |
| die Ärmel hochkrempeln | ||
| rus. | zasučit’ rukava | |
| zavrnuti rukave | ||
Dostopnost