Frazemi s sestavino sláma
goréti kot sláma ekspr.; primera, tudi s kakor | |
| Pomen |
| |
| zelo, močno goreti | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Deli opreme so bili iz materiala, ki je v kisikovi atmosferi v notranjosti modula gorel kakor slama. (Tovariš 1971, št. 12, 52) |
| Suha, prepletena streha je gorela kakor slama – velikanski rdeč ogenj je bruhal dim in plamen, sikal, se zaganjal, prasketal, vrvral, bučal. (W. de Mare – J. Gradišnik, Tri kraljeve opice, 1958, 30) |
| Lopova žene strast: in strast zgori kot slama. (A. Kraigher, Kontrolor Škrobar, 1914, II , 285) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Slama je prišla v primero goreti kot slama kot lahko gorljiva snov. Primera se uporablja za stvari, a tudi preneseno na človeka za čustva. Slednja so npr. tudi v nem. Er brennt wie Stroh ali Er brennt, man könnte eine Laterne mit ihm anzünden, kjer je govora o jezi in ljubezni in jih je možno primerjati z lat. Lucernam accendere possis in rus. sgorat’ ot ljubvi (ot strasti). Sicer pa se v primerah z enakim pomenom pojavljajo še sestavine bakla, papir, seno, smodnik, suhljad (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | češ. | hořet jak sláma |
| | hořet jak papir |
| hr., srb. | gorjeti kao barut |
| nem. | brennen wie Stroh |
| | brennen wie ein Strohfeuer |
| | brennen wie ein Heuhaufen |
| rus. | goret‘ kak soloma |
| | goret‘ kak hvorost |
| | goret‘ kak bumaga |
iméti slámo v glávi iron.; pren., tudi nikal. | |
| Pomen |
| |
| nič ne vedeti, ne znati | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Potem sem še tistega, ki piše referate, iz katerih za boga ne razberem, kaj pravi, videl celo, kako je šel po solato – in prvič uganil, da nima slame v glavi. (B. Krakar, Vdanost, 1970, 16) |
| Tega ni sicer izbrbljal z besedami, a razodel je zadosti jasno za človeka, ki nima slame v glavi. (G. Koritnik – Kipling, Kim, 1933, 157) |
| Ta ima namesto možganov slamo v glavi. (I. Šašelj, Pregovori, 1934, 177) |
| POSLEDNJI MOHIKANEC: Mali beli brat nima slame pod skalpom. (M. Mikeln, Strip strup, 1964, 72) |
| Toda jaz za svojo osebo moram reči, da me vznemirja mnogo bolj to strašno duševno uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsi naši mili domovini. Ne govorim o ljudeh, ki imajo slamo v glavi; teh smo se sčasoma privadili in nekaterim izmed njih polagamo celó lovorove vence na čelo. (I. Cankar, Človek, NB) |
| Pélina položila sem na prsi – sedela sem pred golobnjakom v solncu, gospoda pa je bila v Mantovi. (Dá, dá, jaz nimam slame v glavi!). (I. Cankar, Romeo in Julija, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. mlatiti prazno slamo. Frazem najdemo že pri Plet. II, 505 – slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben, dalje pri Glonarju, SSJ, 354 – ima slamo v glavi: ne možgan. V poljskem jeziku je namesto slame sestavina seno – siano. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | bolg. | glavata mi je pàlna sàs slama |
| hr., srb. | imati slamu u glavi |
| nem. | Stroh im Kopf haben |
| | ein Strohkopf sein |
| pol. | mieć siano v głowie |
| | mieć siano we łbie |
| rus. | soloma v golove u kogo |
málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, gl. mlatiti prazno slamo.
mlátenje prázne sláme, gl. mlatenje.
mlatíti prázno slámo ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| vsebinsko prazno govoriti | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Ker ji mnogi, tudi proti volji, zapadejo in so prepričani, da se ne prepirajo, temveč znanstveno razpravljajo, v resnici pa mlatijo prazno slamo, ker ne znajo neke trditve razstaviti v njene temeljne pojme in potem le-teh pretehtati, temveč se prepirajo samo o besedilu trditve, pri čemer se razvije besedni boj namesto resne razprave. (Platon, Država, NB) |
| Zopet najnovejša cvetka, t. i. lustracijski zakon ali zakon za lov na rdeče čarovnice. Pet dni so poslanci mlatili prazno slamo in v tem času izgovorili več bedarij kot poslanci vseh evropskih parlamentov skupaj. (Delo, 27. jan. 1998, NB) |
| Vsekakor bi polni avtomobili lahko dovolj zgovorno povedali obmejnim organom sosednje države o naših razlogih za prehod meje. Nad tem bi se moralo zamisliti celotno vodstvo države, ne pa da mlatijo prazno slamo o necivilizirani meji. (Delo, 23. mar. 1999, NB) |
| Pisatelji imajo tudi pravico biti slabi, boljši in najboljši. Ampak to, kako velika žival se da narediti iz muhe, že vemo, in tudi to, kako se mlati prazna slama, obvladamo. (Delo, 30. jun. 2001, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem mlatiti prazno slamo je v enakem pomenu in enaki besedni sestavi znan v več evropskih jezikih, npr. nemškem, češkem, hrvaškem, slovaškem (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki) Najdemo ga že v naših starejših slovarjih, kot so Cigaletov, Pleteršnikov, Glonarjev. Tako npr. Cigale nem. leeres Stroh dreschen prevaja s sln. prazno slamo mlatiti in bob v steno metati.
Frazem mlatiti prazno slamo izhaja iz poljedelske kulture. Prazno slamo, tj. brez zrnja, dobimo po mlačvi, zato je mlatiti prazno slamo nesmiselno, nekoristno dejanje, početje. Ta besedna zveza se zdaj preneseno rabi za vsebinsko prazno govorjenje. Enak pomen ima tudi preoblikovani frazem mlatenje prazne slame, npr. Mlatenje prazne slame je lahko zabavno in vir rekreacije, dobička pa ne bo bogve kaj (Delo, 11. feb. 1999). Glede na osnovni in preneseni pomen je sestavina (prazna) slama dobila pomen ‘kar je nepomembno, nespametno’ in je še v frazemih imeti slamo v glavi v pomenu ‘nič ne vedeti, ne znati’ in malo zrnja, pa mnogo slame je v čem, tj. ‘malo pomembnega, pametnega, pa veliko nepomembnega, nespametnega’.
Z žitom je povezana tudi sopomenka otrobe vezati ‘vsebinsko prazno govoriti’. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | to shoot the breeze |
| češ. | mlátit prázdnou/hluchou slámu |
| | mlátit hluchou slámu |
| hr., srb. | mlatiti praznu slamu |
| nem. | leeres Stroh dreschen |
| | Schaum schlagen |
| pol. | młócić sieczkę |
| | młócić słomę |
| | przelewać z pustego w próżne |
| rus. | boby razvodit’ |
| slš. | mlátit’ [prázdnu] slamu |
prázna sláma ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| kar je nepomembno, nespametno | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Ali uže modri Salomon pravi, da vsaka stvar na svetu je prazna slama. (F. Levstik, Deseti brat, 1863, 134) |
| Trditve, da gre za pieteto do mrtvih poražencev ali za samoumevnost etičnih vrednot svobodnega sveta, za katere so se borili in jih vzpostavili zmagovalci v drugi svetovni vojni, so v slovenskih političnih razmerah samo še prazna slama. (Delo, 24. jun. 2000, NB) |
| Seveda nimajo denarja, stavim pa, da tudi naložbenega strateškega načrta nimajo. V intervjujih veliko govore o poslovnih strateških partnerjih, vendar je to prazna slama. (Delo, 22. dec. 2001, NB) |
| Njihovi dnevni redi so samo še politična viagra za nevrotike, in še to v glavnem za upokojence (po duši). |
| Mladim se ni treba bati indoktrinacije, saj se politiki itak obnašajo tako, kakor da v Sloveniji ni nikogar, ki ga njihova prazna slama ne bi zanimala. (Delo, 5. jun. 1999, NB) |
| Pa so mu vseeno izvili ničvredni košček papirja, ga izravnali in ugotovili, da so se ruvali za prazno slamo. (J. Jalen, Previsi, 1940, 102) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. mlatiti prazno slamo. |
senó – sláma, gl. seno. KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 11. 2024.
Dostopnost