bél kot smŕt ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo bled | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Potem je rekel: »Še boste delali, zame boste delali in pod smrtno nevarno prisego tudi molčali, če ne …« ni imel časa končati. Na vratih je stala Magdalena, bela kot smrt in pretepena. (Sonja Koranter, Sonata za Cezarja in diamante, NB) | |
| Julija se je vlekla po stopnicah. Mimo policajev, gostov in zaposlenih. Bela kot smrt je nehote vzbujala usmiljenje v ljudeh, tako da so pozabili, kdo pravzaprav je. (Delo, 6. jan. 1998, NB) | ||
| Uhajala je iz internata in tako spoznavala porušeno mesto, vse skrite kotičke in družbo otrok, okuženih in zapuščenih. Beli kot smrt so posedali na ruševinah, s cigareto v ustih in pijačo, ki so jo zbrali iz ostankov v steklenicah, odvrženih na smetnjakih. (Delo, 6. jan. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera bel kot smrt izhaja iz prispodobe bela smrt, ki pomeni poosebljeno smrt, oblečeno v belo in s koso na rami. Belina se kot bledica zaradi pomenske bližine v slovenskem in nekaterih drugih slovanskih jezikih pojavlja tudi v drugih sopomenskih primerah, npr. bel kot zid, češ. bílý jako smrt, bílý jako zed’, hr., srb. bijel kao kreda; rus. belyj kak smert, belyj kak stena. Izraz bela smrt ima v nekaterih drugih jezikih tudi drugačne pomene. Tako npr. v pol. biała śmierć pomeni 1. kokain, 2. sladkor in 3. sneg, plazovi, led kot smrtna nevarnost, v češ. bílá smrt 1. ‘tragična smrt v snegu’, 2. ‘smrt zaradi mamil; mamila sama’; v hr., srb. bijela smrt ‘smrt zaradi zmrznitve’, rus. belaja smert pa ‘sol, sladkor’. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | deathly pale |
| češ. | bílý jako smrt | |
| nem. | bleich wie der Tod sein | |
| totenbleich | ||
| totenblass | ||
| leichenblass | ||
| rus. | belyj kak smert | |
| slš. | bielý ako smrt’ | |
béla smŕt vznes.; pesn. prispodoba
| Pomen | ||
| smrt | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Udari tretjič, Janez je že med cipresami in nagrobniki … Naenkrat izza cipres stopi velika bela smrt … (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | |
| Od pomóči nje podprt nosil bom življenja pezo, dókler zmaga sreče jezo zadnja ljubca bela smrt. (F. Prešeren, Poezije, NB) | ||
| »To ni tvoja mamica,« se smeje črna tujka, »saj je umrla! To je smrt, Jerica, bela smrt! Na, Jerica, na, vzemi lilij.« (I. Pregelj, Mlada Breda, NB) | ||
| Ona dobi v Ameriki bogatejšega častilca, zapuščeni zavedenec bo moral naposled prijeti za motiko in lopato in se bo koril z nevajenim delom, dokler ga ne reši bela smrt. (J. Mencinger, Abadon, NB) | ||
| Vojna se je začela, začela se je noč človeškega razuma, tema uničevalne strasti. Kosila je bela smrt. (Delo, 16. nov. 1998, NB) | ||
| Ti sama začni, sama. Nisi li vedno na nogah in pri delu, tako da še umreti ne boš utegnila, kadar pride pote božja dekla, bela smrt?« (J. Jurčič, Lepa Vida, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bel kot smrt. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | bijela smrt |
bíti na prágu smŕti, gl. prag.
bíti zapísan smŕti, gl. zapisan smrti.
bléd kot smŕt ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo bled | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Odkod je kri na ključu? Bleda kot smrt in bolj mrtva kot živa mu je nesrečnica odgovorila. (D. Jančar, Petintrideset stopinj, NB) | |
| Bouvard je z okna videl, kako se je zamajal, potem pa telebnil na stročji fižol; lomeče se rastlinje je ublažilo padec. Ko so ga pobrali, je bil prekrit s prstjo, kri mu je tekla iz nosa, bil je bled kot smrt in zdelo se mu je, da si je nekaj pretegnil. (G. Flaubert, Bouvard et Pécuchet, NB) | ||
| Kričanje in podiranje stolov in miz je preprečilo, da bi človek slišal še koga drugega. Oba hkrati sta se spravila pokonci in že sta stala pri Dolly, ki je bleda kot smrt držala v rokah pištolo, iz katere se je še kadilo. (Delo, 6. jan. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bel kot smrt. V nekaterih slovanskih jezikih se bledica povezuje tudi s prikaznijo, npr. hr. blijed kao avet, mak. bled kako avet, bolg. bled kato prizrak, bjal kato prizrak, v drugih z mrtvecem ali truplom, npr. češ. bledý jako [živa] mrtvola; pol. blady jak trup, rus. blednyj kak pokojnik, bledyj kak mertvec, ukr. blidnyj jak mertvec’, blidnyj jak trup. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | bled kato smàrt |
| češ. | bledý jako smrt | |
| bílý jako smrt | ||
| fr. | être pâle comme la mort | |
| hr., srb. | blijed kao smrt | |
| mak. | bled kako mrtovec | |
| pol. | blady jak śmierć | |
| blady jak trup | ||
| rus. | blednyj kak smert | |
| belyj kak smert | ||
| slš. | bledý ako smrt’ | |
| bledý ako smrtka | ||
| bielý ako smrt’ | ||
| bledý ako matoha | ||
| ukr. | blidnyj jak smert’ | |
bòj na življênje in smŕt, gl. boj.
bojeváti se na življênje in smŕt, gl. življenje.
boríti se na življênje in smŕt, gl. življenje.
čŕna smŕt ekspr., pesn. prispodoba
| Pomen | ||
| kuga, smrt | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Črna smrt je potrebovala tri leta, da je končala popotovanje po Evropi, danes bi se širila s hitrostjo potniških letal. (Delo, 14. jun. 2003, NB) | |
| … a ljudje pogosto pozabljajo, da so še zmeraj žive nekatere skoraj pozabljene bolezni. Ena takšnih je črna smrt, kuga. V 14. stoletju je pogubila tretjino evropskega prebivalstva, kar je bil najhujši davek kakšne bolezni v zgodovini. (Delo, 24. jun. 2003, NB) | ||
| Obstrmeli so ljudje na Betajnovi in so plahi povesili glave, zakaj vzdignilo se je na hribu in je stopilo v dolino kakor črna smrt. (I. Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica, NB) | ||
| Le k njemu sili moj korak, le njega vidi pógled vsak; njegovo lice je bledó, ah, belo kot mrtvaški prt; temnó njegovo je okó, iz njega gleda črna smrt; in kadar stopi pred oltar, obkroža ga svetniški žar … (I. Cankar, Erotika, 1899, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Poimenovanje črna smrt v pomenu ‘kuga’ temelji na dejstvu, da je telo človeka, ki je umrl za kugo, pokrito s temnimi lisami. Izraz črna smrt pa je tudi pesniška prispodoba za smrt. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | the Black Death |
| češ. | černá smrt | |
| fr. | mort noire | |
| peste noire | ||
| nem. | der schwarze Tod | |
| rus. | čërnaja smert’ | |
glédati smŕti v obràz, gl. zreti smrti v obraz.
glédati smŕti v očí ekspr.; pren., dov. pogledati
| Pomen | ||
| biti v smrtni nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Sploh sem tako zmeden, da ne morem več preudarno govoriti. Oprostite, če vam povem, da nisem strašljivec in da sem že gledal smrti v oči. Saj sem se že dvakrat dvoboril z nabitimi samokresi. (J. Mencinger, Abadon, NB) | |
| Intervju deluje kot pretresljiva zgodba človeka, ki gleda smrti v oči. Obupna prošnja za pomoč in apel ljudem o ponovnem razmisleku naše solidarnosti in humanosti medsebojnosti. (Delo, 10. jan. 2004, NB) | ||
| Potem ko je v začetku maja s svojo zaročenko in kondicijskim trenerjem čudežno preživel letalsko nesrečo, v kateri sta preminila oba pilota zasebnega letala, je minulo nedeljo med testiranjem dirkalnika na dirkališču v Valencii znova pogledal smrti v oči. (Delo, 6. avg. 2000, NB) | ||
| … pri dvigu tik pod površino izgubimo zavest, napačna obtežitev nas povleče proti dnu, kjer se spet zavemo, in to se lahko nekajkrat ponovi. Tako rekoč brez bolečin in brez možnosti za rešitev gledamo lastni smrti v oči. (Delo, 14. jun. 2003, NB) | ||
| Neustrašni mož, ki je tolikrat pogumno zrl smrti v oči, ni zdaj več mogel krotiti svojih čustev in se je zgrudil na posteljo, kakor da sta ga minila ves pogum in vsa moč. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
| Morda še nekoliko lažje zremo smrti v oči, če skupaj z Malebranchem verjamemo, da a la mort nous ne perdons rien, ob smrti ne izgubimo ničesar. (Miran Božovič, Telo v novoveški filozofiji, NB) | ||
| Ko smo budni, so sanje svetle, navezujemo jih na upanja polno prihodnost. Ko spimo, nas tlačijo more in preganjavice, strah nas je, bežimo, gorimo, utapljamo se, zremo smrti v oči. (Delo, 11. dec. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem gledati smrti v oči z različico gledati smrti v obraz temelji na dejstvu, da lahko komu gledamo v oči ali v obraz, ko je le-ta pred nami, tj. zelo blizu. V tem primeru je to smrt oziroma njena poosebitev. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to look death in the face |
| češ. | hledět smrti v tvař | |
| tváří v tvář smrti | ||
| hr., srb. | gledati smrti u oči | |
| gledati smrti u lice | ||
| it. | affrontare la morte | |
| trovarsi a tu per tu con la morte | ||
| nem. | dem Tod ins Auge schauen | |
| rus. | licom k licu so smert’ju | |
| gljadja v lico smerti | ||
| pered licom smerti | ||
hláden kot smŕt ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo hladen | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Hladne kaplje so spolirana verzija Nemčevih predstav, nekakšen Fassbinder v navednicah; brez njegove surove neposrednosti, vendar s sorodno moralo: Ljubezen je bolj hladna kot smrt. (Delo, 4. nov. 2003, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Primera hladen kot smrt je verjetno povezana z dejstvom, da so trupla mrtvih hladna. | ||
igráti na življênje in smŕt, gl. življenje.
[kot] kónjska smŕt slabš.; primera kot prilastek, sam. kot metafora
| Pomen | ||
| 1. zelo suh, slaboten ali grd, neprikupen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In zamisli si, kakšen ksiht bi šele imela sedanji in bivši; že če jih zdaj pogledaš, sta kot konjska smrt in nedojeban palček … (www.mladina.si/tednik/20031…) | |
| Bog vam daj zdravje! Raca na vodi, konjska smrt, hudiča ne videl, zmerom sem dobro o vas govoril in hvalil sem vas, kamor sem prišel, pri Bučarju in Obrščaku in v hosti pri smreki, ko sem smolo drl. (J. Jurčič, Deseti brat, NB) | ||
| Prijatelj, v tebi se je oglasil navaden neizkušen filister ali pa nekdanji ognjeni gimnazialec; prvi vidi le naše rubežni in naše ekspenzarje; ti sicer niso tako suhi in gimnazialci so prepričani, da je paragraf pegazu konjska smrt. (J. Kersnik, Kmetska smrt, NB) | ||
| 2. kdor je zelo suh, slaboten ali grd, neprikupen | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Matevž je bil trdno prepričan, da ga je strašila konjska smrt. O veliki, bledi in suhi ženski se veli sploh, da je taka kakor konjska smrt. Ta prikazen mora biti tedaj res nenavadno grda in grozovita. (J. Trdina, Pri pastirjih na Žabjeku, NB) | |
| Biti mora torej taka, da mi bo rodila zdrave otroke, krepke sinove in lepe hčere, vendar pa ne sme biti niti prevelika niti premočna. Veliko babo je že grdo videti, ljudje ji pravijo konjska smrt in se ji rogajo. (J. Trdina, Vinska modrost, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera kot konjska smrt izhaja iz poimenovanja konjska smrt v pomenih ‘konjederec; konjski mešetar; konjski mesar’. Omenjene pomene navaja J. Glonar, SSJ, 359, pri iztočnici smrt. Te poklicne osebe, povezane s smrtjo konjev, nekdaj očitno niso bile preveč priljubljene, zato so tudi dobile tako neugledno ime. To v primeri kot konjska smrt v prilastkovni rabi pomeni, da je kdo zelo suh, slaboten, kakor so bili zgarani in odsluženi konji, ter grd, neprikupen kot tisti, ki ima z njimi opraviti po njihovi smrti. To domnevo potrjuje tudi podatek iz Plet. II, 523, kjer je poimenovanje konjska smrt razloženo kot ‘neka psovka, posebno konjarjem’. Iz primere kot konjska smrt v navedenih pomenih se je razvila še metaforična raba izraza konjska smrt v pomenih ‘kdor je zelo suh, slaboten’ in ‘kdor je grd, neprikupen’. Glede razvoja pomena metafore gl. tudi frazem kurja smrt. | ||
kúrja smŕt star.; pren.
| Pomen | ||
| debel človek, debeluh | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Slišal si še gotovo, da pravimo človeku, ki razkošno živi in jé samo pečene piške, »kurja smrt«; to izvoljenko pa bi imenoval »dijaška smrt«. (Jože Debevec, Vzori in boji, 1918, 282) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. kurji britof. Izraz kurja smrt je tako kot sopomenska kurjevec in kuroslek tudi eno od poimenovanj za teloh. | ||
na življênje in smŕt, gl. življenje.
ne báti se ne smŕti ne vrága pog., ekspr.; pren., dvojč., nikal.
| Pomen | ||
| ne bati se nikogar, ničesar | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Da bil vojak sem, / ne bojim se ne smrti ne vraga / ne podlosti, ki me tu čaka. (Operni spevi, 1977, 38) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne bati se ne smrti ne vraga se po sestavi navezuje na frazem ne bati se ne hudiča ne biriča, obstajajo pa še drugi sopomenski in po sestavi podobni frazemi. Njen dvojčični zanikani sklop ne smrti ne vraga sestavljata smrt in vrag, ki sta vsak zase dovolj strašna in kdor se ju ne boji, se res ne boji nikogar in ničesar. | ||
níhati med življênjem in smŕtjo, gl. življenje.
poglédati smŕti v očí, gl. gledati smrti v oči.
smŕt je pokosíla kóga ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| kdo je umrl | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | … in postal leta 1438 pod imenom Albreht II. nemški cesar. A krepkega vladarja je pokosila smrt že 27. oktobra 1439, in štiri mesece po njegovi smrti je žena Elizabeta porodila sina, Ladislava Postuma ali Posmrtnika, zakonitega dediča avstrijske vojvodine ter češke in ogrske krone. (Fran Detela, Veliki grof, NB) | |
| Rad bi bil zaplaval iz vode, pa ni imel moči. V globinah Pšate ga je srečala smrt in ga brez vprašanja pokosila s svojo koso. Smrt ima najraje nepremišljene … (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Slikarsko akademijo sem bil že davno dovršil, domače ljudi je pokosila smrt, dogodki so prihajali nadme veseli in grenki, radostili in žalostili, strojili in strojili tako dolgo, dokler me niso do dobrega ustrojili. (Milan Pugelj, Mali ljudje, NB) | ||
| Bolezni srca, rak in poškodbe – takšen vrstni red vzrokov smrti velja za celotno populacijo umrlih. Toda ko umrle razvrstimo v različne starostne skupine glede na leto, v katerem jih je pokosila smrt, vrstni red ni več tak. Srčnožilne bolezni postanejo vodilni vzrok smrti šele po 65. letu starosti. (Delo, 5. jan. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem smrt je pokosila koga je nastal po predstavi o košenju trave. Iz te sta nastala prenesena pomena glagola kositi: ekspr. ‘s streljanjem povzročiti, da kdo pade smrtno zadet, hudo ranjen’ in ‘povzročiti, da kdo umre’. Na tej osnovi se verjetno tudi smrt upodablja kot okostnjak s koso, s katero ta kosi človeška življenja. | ||
spopádati se na življênje in smŕt, gl. življenje.
v sénci smŕti, gl. senca.
viséti med življênjem in smŕtjo, gl. življenje.
zapísan smŕti ekspr.; pren., v povedni rabi
| Pomen | ||
| narejeno, odločeno, da čaka smrt koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | – Nesrečna vojska! – je stisnil zobe Smrekarjev Jaka. Za trenutek je celo Jurček osupnil, ko da bi se naenkrat zavedel, da je zapisan smrti. Žalost se je zajedla v srca. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) | |
| Preklinjal je ves svet, denar in korupcijo … čas, v katerem živimo in še kaj. Vedel je, da je njegov brat zapisan smrti, od tu naprej pa je že bilo vseeno. Bolezen norih krav je povzročila infekcija, vbrizgana z injekcijo, neznanega izvora. (Sonja Koranter, Sonata za Cezarja in diamante, NB) | ||
| Ljudstvo je zaradi vse višjih dajatev izžeto in se tudi zateka k lastni filozofiji preživetja, razpeti med razvratom in pobožnjaštvom. Nova znanstvena spoznanja, širjenje geografskih obzorij, verski razkoli in verske vojne in vsakdanja beda so ljudi navdajali z melanholičnimi občutki, da je »človek zapisan smrti, da je življenje samo sen, svet pa gledališka igra«, komedija, seveda v takratnem širšem pomenu besede. (Delo, 9. mar. 2002, NB) | ||
| Pogled nanje je bil bolj deprimirajoč kot samo pokanje; tu šele sem videl učinek, tisto grozno pustošenje mrtvega in mesarjenje živega. Čutil sem, kakor nikdar poprej, da smo vsi zapisani smrti in da je naravnost nemogoče, uiti iz te vojske živ in zdrav: samo ujetništvo more rešiti človeka. (Janko Hacin, Vsi ti mladi fantje, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zapisan smrti je lahko nastal po preoblikovanju glagolske besedne zveze zapisati koga smrti, v katerem glagol zapisati pomeni ekspr. ‘narediti, odločiti, da je kdo deležen česa neprijetnega, hudega’. Sestavina smrt tu kaže, katera je ta neprijetna, huda stvar. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | voué à la mort |
| nem. | dem Tode geweiht | |
| todgeweiht | ||
zréti smŕti v obràz ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti v smrtni nevarnosti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Spomnil pa se je tudi na nabor, ki ga je čakal naslednjega dne. Čutil je, da bo tudi on zrl smrti v oči in postane morda ravno tako žrtev, kakor je postal Martin. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) | |
| Scorsese je z omenjenimi tremi filmi učinkovito razbijal črno-bele predstave o gangsterjih kot glamuroznih, patološko zlobnih osebah, ki hladnokrvno zrejo smrti v oči, se valjajo v slavi in bogastvu, ulovijo najboljše ženske in nato kot James Cagney na vrhu sveta izginejo v plamenu lastne karizme. (Delo, 13. jan. 1998, NB) | ||
| Ko smo budni, so sanje svetle, navezujemo jih na upanja polno prihodnost. Ko spimo, nas tlačijo more in preganjavice, strah nas je, bežimo, gorimo, utapljamo se, zremo smrti v oči. (Delo, 11. dec. 1998, NB) | ||
| Najbrž ni težko zreti smrti v oči, če skupaj z Berkeleyjem verjamemo, da je duša »naravno nesmrtna« in da the Resurrection follows the next moment to death, vstajenje sledi naslednji trenutek po smrti. (Miran Božovič, Telo v novoveški filozofiji, NB) | ||
| Oprostite, če vam povem, da nisem strašljivec in da sem že gledal smrti v oči. Saj sem se že dvakrat dvoboril z nabitimi samokresi. (Janez Mencinger, Abadon, NB) | ||
| Prva si, ki si je drznila žaliti me brez kazni; a to te lahko veliko stane. Vedi, da sem več ko enkrat gledal smrti v oči, ne da bi pobledel, ne da bi spremenil izraz! (Alfred Nobel, Nemeza, Tragedija v štirih dejanjih, iz esperanta prev. Vinko Ošlak, NB) | ||
| Življenje, ki ne razmišlja o smrti, je le polovično življenje,« je z mirnim, jasnim glasom spregovoril Frank Ostaseski. V dvorani je sedelo 131 zdravstvenih delavcev in članov hospica – ljudi, ki so vajeni gledati smrti v oči in si ne pustijo rožic saditi. (Delo, 31. maja 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zreti smrti v obraz z različico gledati smrti v oči temelji na dejstvu, da če komu gledamo v obraz ali v oči, je le-ta pred nami, tj. zelo blizu. V tem primeru je to smrt oziroma njena poosebitev. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | tváří v tvář smrti |
| hr., srb. | gledati smrti u oči | |
| gledati smrti u lice | ||
| nem. | dem Tod ins Auge schauen | |
| rus. | licom k licu so smert’ju | |
| gljadja v lico smerti | ||
| pered licom smerti | ||
zréti smŕti v očí, gl. gledati smrti v oči.
življênje v sénci smŕti, gl. življenje.
Dostopnost