bíti kómu pri sŕcu ekspr.; pren., tudi nikal.
Pomen | ||
biti ljubljen, zaželen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Kaj veš o ljubezni, moj strojni spremljevalec? Čudovito si postavil blastion v ta kraj, zemljo z Zemlje si nasul na kristalna tla, zasadil grme rožmarina, ki mi je tako pri srcu; vrtnariš, prideluješ zelenjad za mojo rastlinojedsko hrano, vse to mi je ljubo, a ni ljubezen …« (Miha Remec, Iksia ali slovo živostrojnega človeka, NB) | |
Odriv, drsljaj, odriv, smuči me same silijo v tek. Uživam v tekaštvu, od vseh telesnih razgibavanj mi je že od nekdaj najbolj pri srcu smuški tek. (Miha Remec. Lovec, NB) | ||
Vseučiliški profesor dr. Anton Petelin je pri izpitu spraševal nekega hrvatskega študenta: »Kakšne transformatorje poznate?« Študentu to vprašanje ni bilo preveč pri srcu: »Pa znači … to jeste … mi imamo … imamo velikih … i malih transformatora …« (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
Potrebujemo može vašega kova, dragi prijatelj. Poleg tega sem prepričan, da vam je naše pustolovsko življenje bolj pri srcu, kot si mislite. (Alexandre Dumas, Trije mušketirji, NB) | ||
Nekaj pa je, kar mi je prav posebno pri srcu in kar sem bil že omenil. To je usoda naše mladine – hkrati usoda naše narodne prihodnosti. (I. Cankar, Slovenska kultura, vojna in delavstvo, Govori in predavanja, NB) | ||
Veliko sva seveda govorila o slovenskem slikarstvu. Iz teh pogovorov se spominjam vtisa, ki mi je nastal sam od sebe, da mu namreč besede slika, slikati, slikarstvo nekako niso bile pri srcu. (Josip Vidmar, Obrazi, NB) | ||
Zadnje čase se v prvo ligo prebijajo tudi klubi iz manjših krajev, medtem ko ni nikjer klubov iz Maribora, Celja, Kopra, Nove Gorice. Osebno mi trend ni najbolj pri srcu, saj se s tem odmikamo od poti, ki jo vse bolj ubira FIBA. (Delo, 22. maja 2000, NB) | ||
Ljubil sem oba domobranska pisuna in hujskača, falirana študenta, Kolenčevega Staneta in Selanovega Marka, še bolj pa mi je bila pri srcu Markova sestra, gospodična Marija. (Marjan Rožanc, Ljubezen, NB) | ||
»Na zdorovje!« se obrne k Morozovu, ki mu je tu kot neznanstvenik edini pri srcu in se ne meni več za Dobrodina. (Libuše Moniková, Fasada, NB) | ||
Stephen se je spomnil, da so bili drugi filozofi, upodobljeni na razstavi – ali vsaj tisti, ki so bili očitno pri srcu Rosi – stoiki. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
»Lahko pa ga pa kljub vsemu vprašam,« se ponudim, čeprav mi Obrh že od nekdaj ni posebno pri srcu. (Miha Remec, Mana, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem biti komu pri srcu temelji na predstavi, da je srce središče čustev, ljubezni, občutkov, nagnjenj. Biti komu blizu tega njegovega središča, pomeni torej biti ljubljen, zaželen. |
bíti mêhkega srcá, gl. mehkega srcamehkega srca.
bíti tŕdega srcá, gl. trdega srca.
gnáti si [kàj] k sŕcu ekspr.; pren., tudi nikal.
Pomen | ||
žalostiti se, vznemirjati se (zaradi česa) | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Kaj ne, ponosna je malce in pa nagle jeze včasih. Tako občutljiva je in vse si žene k srcu, in vi mislite, da vas sovraži. (I. Pregelj, Mlada Breda, NB) | |
Jerica, ki mu je prinesla nekega jutra zajtrk, je zakričala od strahu in žalosti, ko je zagledala mrtvega v postelji. Bridko so žalovali domači in prijatelji za njim; a najbolj si je gnal k srcu zgubo stari Bric. (F. Detela, Svetloba in senca, NB) | ||
»V bistvu sem razočaran, da sem na tako lahek način oddal precejšnje število točk,« si je poraz proti Nicolasu Kieferju gnal k srcu Šved Norman, ki je mesto številke 1 zasedal maja. (Delo, 7. sep. 2000, NB) | ||
Hočeš nočeš mi misli med opazovanjem s soncem obsijane pokrajine uhajajo k jutrišnjemu srečanju z Abrahamom. Zakaj bi si ga gnal k srcu (ali kam drugam), saj trdijo, da so petdeseta nova trideseta leta. (Delo, 5. jun. 2004, NB) | ||
»Ampak Jurija je izdal in ovadil Rožanec, tebe bom pa jaz, ker prerokuješ brez patenta.« Šimen pa si ni toliko gnal k srcu Premčevih besed, kolikor ga je zmedlo to, kar se je bilo pripetilo Juriju. (F. Detela, Malo življenje, NB) | ||
Pisatelj si izobčenja še zdaleč ni gnal k srcu. Cerkveno glasilo Cerkovnije vedomosti je anatemo izpred stotih let pojasnjevalo z besedami, češ da »grof Lev Nikolajevič z oholostjo žali cerkev in krščansko vero …« (Delo, 5. mar. 2001, NB) | ||
Pri Sacramentu si poraza niso pretirano gnali k srcu, saj začuda menijo, da bodo Jezerniki iz Los Angelesa lažji nasprotnik kot Utah. (Delo, 20. apr. 2000, NB) | ||
V Phonaku si povprečen nastop Valjavca niso preveč gnali k srcu. Našega najboljšega kolesarja so potrepljali po rami: le pogumno naprej. (Delo, 12. maja 2004, NB) |
iméti kámen namésto srcá, gl. kamen.
iméti mêhko srcé nevtr.; pren.
Pomen | ||
biti usmiljen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Priznal je celo, da ima mehko srce, saj mu tokrat ponovljena zgodba o vladnem letalu »gre do živega«. (Delo, 30. mar. 2002, NB) | |
Le kako se ne bi spotoma tudi zaljubil vanjo, ko pa je imela tako prisrčno pegast nosek, tako globoke modre oči, tako mehko srce. (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
»Preveč hudega sem doživel na en dan.« »V boju in bitkah še nisi nikdar pokazal, da imaš mehko srce,« je pripomnil Tomaž. (Miroslav Malovrh, Na devinski skali, NB) | ||
Saj je dober. Tako mehko srce ima, da bi kožo dal s sebe za drugega. Kolikokrat se je jokal pred menoj, se kesal. (Zofka Kvedrova, Njeno življenje, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. mehko srce. |
iméti srcé na dláni, gl. nositi srce na dlani.
iméti srcé na právem méstu, gl. srce na pravem mestu.
iméti srcé za kóga/kàj ekspr.; pren., tudi nikal.
Pomen | ||
1. usmiliti se koga; zavzeti se za koga, kaj | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Pavlovo veselje nad kesanjem Korinčanov. Imejte srce za nas! Nikomur nismo storili krivice, nikomur nismo naredili škode, nikogar nismo prevarali. (Sveto pismo nove zaveze, NB) | |
Lahko bi bila vsaj začela, da je sposobna in poštena. Nekaj je že uvidela, lani je nekaj pometala z uradniki, ali takšnih, ki bi imeli srce za nas, nam še ni poslala. (F. Maselj Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) |
2. imeti pogum | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | »Ali nevarno se je s takimi rečmi pečati!« vzdihne Levka. »Kdor ima srce za to in Boga pred očmi, kaj bi bilo nevarno?« »Pa kaj mora človek storiti?« povpraša hlapec plašno. (F. Erjavec, Huzarji na Polici, NB) | |
Nadporočnik Jurij Oražem je bil najlepši častnik vse garnizije in ljudje, ki imajo oko, čas in srce za to, so ga uvrstili med najlepše može vsega mesta. (F. Maselj Podlimbarski, Iz vojaškega arhiva, Novele in črtice, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem imeti srce za koga/kaj temelji na splošno znani predstavi, da je srce središče, prispodoba za različna čustva, med temi zlasti za ljubezen, a tudi za pogum. Oba se izkazujeta tudi v frazemih ne imeti srca [za koga/kaj] ‘biti brezsrčen, neusmiljen’ in ne imeti srca ‘ne imeti poguma’. |
iméti tŕdo srcé nevtr.; pren.
Pomen | ||
biti neusmiljen, neprizanesljiv | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Okrogličarja je zazeblo. Saj nima trdega srca, samo skorjo ima trdo, zato je mislil, da ga kravja dekla sploh nima. – Barbara, ne bodi taka! – je rekel. (C. Kosmač, Težka nedelja, NB) | |
Ob višanju javne podpore zasebnim šolam smo nekateri opozarjali na spremenjen kontekst javnega šolstva. Odzivi so bili, da se ne spoznamo na stvari, da imamo trdo srce, da diskriminiramo učence zasebnih šol in podobno. Zanimivo je, da je minister, kot kaže, popustil pritiskom, predvsem pa, da se je to zgodilo tako hitro. (Delo, 15. okt. 2007, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. trdo srce. |
iméti zláto srcé ekspr.; pren.
Pomen | ||
biti izredno dober, ljubezniv, radodaren, nesebičen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Najmanjša stvarica jih vznemiri in razsrdi. Pravo zlato srce mora imeti oni, ki vztraja ob njihovi postelji brez godrnjanja, z vedno jednako skrbjo in ljubeznijo. In tako srce so imeli moja mati. (I. Cankar, Spomini na mojo mater, NB) | |
Vesel in pogumen kot nihče. Pa srce ima dobro, resnično zlato srce … Glej, Rožle je že kar zaverovan v njega in uboga Mojca kar strmi in ga posluša. (Josip Vandot, Kekec na volčji sledi, NB) | ||
»Koga bi raje imeli v četrtfinalu, pa se nikdar niti nismo spraševali. Do Špancev, ki nas pričakujejo, za razliko od Italijanov ne gojimo nikakršnih zamer,« dodaja Javtokas, za katerega selektor Sireika pravi, da ima zlato srce. (Delo, 28. avg. 2005, NB) | ||
Ali kot pravi podpredsednik Philaldephie Dave Coskey: »Vrhunski športniki so običajno sila povprečne, da ne rečem ošabne osebnosti, ki mislijo, da imajo zlato srce. Charles je drugačen: je fant od fare, vendar hoče, da bi ga ljudje videli s črnim klobukom na glavi.« (Delo, 13. sep. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Pomen frazema imeti zlato srce izhaja iz pomenov sestavine zlat: ekspr. ‘zelo dober, dobrosrčen’; ‘ki vzbuja zelo pozitiven čustveni odnos’; ekspr., z oslabljenim pomenom ‘poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to have a heart of gold |
češ. | mít zlaté srdce | |
mít srdce ze zlata | ||
mít srdce jako ze zlata | ||
fr. | avoir un cœur d’or | |
hr., srb. | imati zlatno srce | |
nem. | ein goldenes Herz haben | |
rus. | imet’ zolotoe serdce |
kámen se je odválil od srcá kómu, gl. kamen.
kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, gl. nož.
[kot] kámen na sŕcu, gl. kamen.
ležáti kómu kot kámen na sŕcu, gl. kamen.
mêhkega srcá nevtr.; pren., v povedni rabi in kot pril.
Pomen | ||
usmiljen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Zinkine ustnice so se razširile ob teh daljnih spominih, ko je bila njena mati še mlada in mehkega srca. Neka čudna toplina je zdaj v tem lepem jutru zajela tudi njeno srce ter ga začela mehčati. (C. Kosmač, Življenje in delo Venca Poviškaja, NB) | |
»Morala bi iti s teboj,« je hitro rekla Louise. »Preveč mehkega srca si, ni ti mogoče zaupati. Nihče ne bi smel delati zastonj.« (Nicole Plüss, Lebdenje, NB) | ||
Nikdar se ni laskala ljudem. Kazala se je bolj trdega kakor mehkega srca. Mladeniči so jo vsi častili in spoštovali … (J. Sket, Miklova Zala, NB) | ||
Od vseh pojavnih oblik premoči je zadržanost najbolj prepričljiva. Med generali je veljal za goloba mehkega srca, ki se izogiba uporabi sile. (Delo, 17. maja 2003, NB) | ||
V Italiji do klateških mačk niso ravno rahločutni, mnogi bi se jih radi znebili, vseeno pa jim kar precej Italijank mehkega srca prinaša hrano in jih razvaja. (Delo, 26. avg. 2002, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. mehko srce. |
mêhko srcé ekspr.; pren.
Pomen | ||
usmiljenost, ganjenost | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Štefanovo mehko srce, ki ni moglo živeti brez opore, se je navezalo popolnoma na Miha, tako da je ta Rozalki včasih rekel: »Ti si neumna, ker ne vzameš Štefana; z njim lahko storiš, kar hočeš.« (F. Detela, Malo življenje, NB) | |
Solze ima v očeh. Tak hrust, pa tako mehko srce. (Miha Remec, Mana, NB) | ||
Zazdi se mi, da tragedija morda le ni tako zelo načela trde skorje Manhattna, pod katero naj bi se skrivalo mehko srce. Ali pa, da podjetnemu duhu, tako značilnemu za Amerikance, nič ne more do živega. (Delo, 14. dec. 2001, NB) | ||
Ker je bila slepa, sem jo za roko vodil po odru sem ter tja, jo nosil čez brv in jo zdravil s čudežnim zdravilom. Le kako se ne bi spotoma tudi zaljubil vanjo, ko pa je imela tako prisrčno pegast nosek, tako globoke modre oči, tako mehko srce. (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) |
Izvor frazema | ||
Pomen frazema mehko srce temelji na pomenih sestavine mehek: ekspr., navadno v povedni rabi ‘obziren, popustljiv, prizanesljiv’; ekspr. ‘ki izraža prijaznost, naklonjenost’; ekspr. ‘občutljiv, hitro ganjen’. Enako velja za frazeme biti mehkega srca, imeti mehko srce, mehkega srca. |
mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo nevtr.; pren.
Pomen | ||
biti bolj čustven kot razumski | Skrij zgleda▾ | |
Zgleda rabe | Ženska ima svoj krog v tihi domačnosti; tam naj dela in pomaga po svoji moči. Mé moramo bolj s srcem misliti kakor z glavo. (J. Jurčič, Cvet in sad, NB) | |
»Zato nismo nevarni nikomur, razen sebi.« Za nas študente je bila taka modrost nekoliko visoka, a umeli smo jo bolj s srcem ko z umom. (F. S. Finžgar, Oj mladost …, NB) |
na jezíku méd, v sŕcu léd, gl. jezik.
ne iméti srcá ekspr.; pren., navadno z da
Pomen | ||
ne imeti poguma | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | V začetku ni nihče imel srca, da bi omenjal pravilo, ki pravi, da ne puščaj otrok samih, čeprav je bilo na fotografiji, ki je označevala mesto tragedije, povsem jasno videti znak, na katerem je silhueta odraslega, ki pelje otroka za roko. (Delo, 12. maja 2001, NB) | |
Pozno po večerji, takole okrog polnoči. Otroka sta šla že spat, se pravi v sobo, če sta ugasnila luč, pa nisem šel gledat, ker nisem imel srca, da bi rekel, naj jo ugasneta. (Delo, 4. jan. 2003, NB) | ||
Vodja kirurške ekipe v Singapuru je pojasnil, da ni imel srca zavrniti največjo željo obeh sester. (Delo, 19. jul. 2003, NB) | ||
Tudi večina junakov Roubaixa 2002 je bila zelo blizu temu idealu. Nekaterim je manjkal kakšen centimeter, drugim kilogramček ali dva, največ pa je bilo takih, ki niso imeli srca, da bi postavili na kocko vso sezono. (Delo, 17. apr. 2002, NB) | ||
Seveda ji doma ne bodo dovolili, saj ji ničesar ne dovolijo. Če bi ga za nekaj dni skrila v svojo sobo, mu uredila stranišče in dala nekaj hrane, ga ne bodo imeli srca napoditi. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
Danila in Davorin Sadar sta zgrožena nad svojimi delavci. Pa toliko sta jim ponudila: kredite namesto plače, nista imela srca, da bi jih odpustila, čeprav niso hoteli delati … (Delo, 18. avg. 1998, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. imeti srce za koga/kaj. |
ne iméti srcá [za kóga/kàj] ekspr.; pren.
Pomen | ||
biti brezsrčen, neusmiljen | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Vojvodinja vdova Virida je bila sila pobožna žena in je za zatiški samostan veliko storila. Za kmeta ni imela srca. Zaničevala ga je iz vse duše in njeni tlačani so ji to zaničevanje pošteno vračali s sovraštvom. (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) | |
Jaz se k tej točki dnevnega reda nisem želel oglasiti. Ne zato, ker ne bi imel srca oziroma da ne bi imel vesti, ampak zato, ker menim, da bi bilo mnogo bolj smotrno sprejeti dopolnila k temu zakonu in omogočiti zakonsko podlago, da se stvari, če že ne tečejo tako hitro, kot bi želeli, da mogoče s temi spremembami stečejo. (Državni zbor RS: 24. izredna seja, 17. 9. 1998, NB) | ||
Smrt, fant moj, je smrt! In kdor jo iz jeze in sovraštva po nemarnem jemlje na jezik, ta je, … ta je v srcu slep in gluh … ta sploh nima srca … ta je revež in trpin! … (C. Kosmač. Ozimina, NB) | ||
O to vam je hud človek; gorje, ako bi mu ne prinesel najemnine o dogovorjenem času, precej bi imel pečat v hiši. Ta človek nima srca, ali pa je trdo, da bi lahko kresal z njim. (J. Stritar, Rosana, NB) | ||
No, pa se tudi Repniku ni godilo bolje. Slab gospodar je navadno slab človek, ki nima srca ne za ženo ne za otroke. Takšen je bil Repnikov Tomaž. (I. Tavčar, V Zali, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. imeti srce za koga/kaj. |
nosíti otrôka pod sŕcem, gl. otrok.
nosíti srcé na dláni ekspr.; pren., tudi kot primera
Pomen | ||
vedno očitno kazati svoja čustva | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Tam v naših krajih nosijo ljudje srce na dlani in ga zafrečkajo prezgodaj. Ne vedó, kaj nosijo na dlani, kakor otrok ne ve, če ima v roki vinar ali cekin. (I. Cankar, Zgodba o dveh mladih ljudeh, Tri zgodbe, NB) | |
In vendar je v meni živela strastna želja, da bi bil ljubljen, ne od domačih, pač pa od kogar koli, od vseh. Prav zato sem menda nosil vse preveč srce na dlani okrog, da se je zadelo ob vsak pogled in ga je zaskelela že sama misel. (F. Kozak, Od vojne do vojne, 1954, 268) | ||
Sangviniki so družabni, dobrohotni in veseli ljudje. Mnogo govorijo in manj naredijo. Srce nosijo na dlani, kakor pravimo. (Pavle Kogej, Organizacija in psihologija dela, 1963, 24) | ||
Poznam tvoje srce, kakor bi ga na dlani nosil. (J. Stritar, Zorin, Z 1870, 178) | ||
Bili smo po naravi redkobesedni ljudje. Srca nismo nosili na dlani. (F. Bevk, Dedič, 63) | ||
Menenij. Narave je prežlahtne za ta svet: Neptunu se ne laskal bi za osti, ne Jupitru za grom. Srce ima na dlani: kar snuje v prsih, mora mu z jezika … (W. Shakespeare – O. Župančič, Koriolan, 1946, 73) |
Izvor frazema | ||
Frazem nositi srce na dlani temelji na predstavi, da je srce kot središče čustev človeka s svojimi čustvi nošeno na dlani, kar pomeni, da njegov imetnik vedno očitno kaže svoja čustva. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | nosit srdce na talíři |
it. | [essere] col cuore in mano | |
nem. | das Herz auf der Zunge haben | |
pol. | mieć serce na dłoni |
pretípati kómu srcé in obísti, gl. obisti.
srcé gorí [kómu] za kóga/kàj ekspr.; pren., 3. os. ed.
Pomen | ||
[kdo] ima zelo rad koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Tudi sedaj štejem v Rimu več častilcev in tlačanov, nego bi marsikdo sodil; služijo mi v vseh stanovih vedoma in nevedoma; celo pod talarjem in nunsko pečo marsikatero srce gori zame, ko pošiljajo usta molitve k nebu; vendar saj veš, kakšno je razmerje in kdo sem jaz, moja moč je tu doli omejena. (J. Mencinger, Abadon, NB) | |
O, moj preljubi, dragi dom O, moj preljubi, dragi dom, za té srce gori; kako te zvesto ljubil bom vse svoje žive dni. (Eno si zapojmo, NB) | ||
Na domu pleše vrsta svatov, poroka treh slavi se bratov. Nevestam ženini vele: »Dom zgrádili smo vam prostoren, obsuje roj vas slug pokoren, na vek za vas gori srce!« (Anton Medved, Pesmi 1, NB) |
Izvor frazema | ||
Pomen frazema srce gori za koga/kaj temelji na pomenih sestavine goreti: ekspr. ‘biti, obstajati v veliki meri’; ‘kazati se v veliki meri’. |
srcé je pádlo v hláče kómu ekspr.; pren., 3. os. ed.
Pomen | ||
kdo se je zbal, izgubil pogum | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Srce jim bo padlo v hlače in iz hlač v škornje, ko bodo morali še slišati, da je vnel »se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje,« in da »leži kristjanov več od polovice.« To niso majhni očitki v današnjih časih! (F. Milčinski, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, NB) | |
Učenjaki govore in pišejo, svet gre svojo pot po božji volji! Mušica kašlja in misli, zdajle bo soncu srce padlo v hlače, svet pa gre svojo pot! (F. Milčinski, Resnici na ljubo – Podlistki I: 1922–1924, NB) | ||
Baltskim nogometašem je srce skorajda padlo v hlače, ko je Marek Heinz v 83. minuti z močnim strelom z 22 metrov zatresel prečko, dokončno pa so se »palčki« od senzacije poslovili dve minuti pozneje, ko je isti nogometaš z močnim udarcem z roba kazenskega prostora premagal Aleksandra Kolinka … (Delo, 17. jun. 2004, NB) | ||
»Ti je spet padlo srce v hlače ali ti nagaja štrlinec v njih? Ti je kraljica Feba zaprla svoje sobane?« (Miha Remec, Iksia ali slovo živostrojnega človeka, NB) | ||
Zmajem v gosteh pade srce v hlače. (Delo, 16. feb. 2004, NB) | ||
Žaba se greje rada na soncu, sedi kakor pes na zadnjih nogah in gleda z neko neumno ošabnostjo okoli sebe; srce ji pa precej v hlače pade; če le kak suh list zašumi, puhne v vodo. (F. Erjavec, Živalske podobe, NB) | ||
To ste strahopetci, vam že srce pada v hlače. (M. Remec, Opustošena brajda, 172) | ||
Srce mu nikakor v hlače ne zleze. (V. Zarnik, Originali, N 1862, 199) | ||
Zdaj sprejmejo vsakega. Predpisana je zdravniška preiskava, ali jaz ne verjamem prav … Ljudi bi radi dobili, da bi uslužbencem srce zlezlo v hlače … (Etbin Kristan, Pertinčarjevo pomlajenje, 1914, 105) | ||
Srce je prazno, srečno ni, / ki namest’ v persih / ku v hlačah zdaj tiči. (V. Zarnik, Don Quijote v Blatni vasi, 1862, 10) |
Izvor frazema | ||
Frazem srce je padlo v hlače komu je nastalo na predstavi o srcu kot središču različnih čustev, med njimi tudi poguma. Padec tega v hlače naj bi pomenil, da je kdo ta pogum izgubil in se povezuje s predstavo, da velik strah lahko povzroči neprijetno dogajanje v črevesju in mehurju, kar se potem lahko pozna tudi v hlačah (prim. v zvezi s tem še frazemi podelati se v hlače, posran od strahu, poscati se od strahu). Kako pomembno je, da srce ostane na svojem mestu, dokazuje tudi frazem imeti srce na pravem mestu ‘imeti sočuten, ljubezniv značaj ter smisel za pravilnost in pravičnost in tako ravnanje’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | češ. | srdce mu spadlo do kalhot |
srdce mu spadlo do bot | ||
duše mu spadla do kalhot | ||
hr., srb. | padalo (palo) je komu srce u gaće (u hlače) | |
padalo (palo) je komu srce u hlače | ||
padalo (palo) je komu srce u pete | ||
it. | perdersi d'anima | |
nem. | jmdm. rutscht das Herz in die Hose | |
rus. | u nego duša v pjatki ušla |
srcé na právem méstu ekspr.; pren.
Pomen | ||
sočuten, ljubezniv značaj ter smisel za pravilnost in pravičnost in tako ravnanje | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »V odločilnih trenutkih, ko so se nam Hrvati približali, smo znali nadzirati rezultat in nismo pustili, da bi izenačili. V odločilnih trenutkih nismo padli, zaigrali smo odločno, pokazali, da imamo srce na pravem mestu,« je vratar in kapetan Beno Lapajne povedal o sanjskem dnevu, za katerega je imel sam veliko zaslug. (Delo, 2. feb. 2004, NB) | |
Smo zopet zamudili pravi čas in pravo priliko? Ali imamo poštenost in srce na pravem mestu? V kakšnih in katerih vodnjakih se namakajo naša srca? (Delo, 5. mar. 2005, NB) | ||
Če bi že moral izreči kak moralni nauk, bi se nemara glasil: Varujte se pisca, ki poudarja svojo skrb za vas; ki vas pušča brez dvomov o svoji vrlini, koristnosti, človekoljubju; ki izjavlja, da je njegovo srce na pravem mestu, in zagotavlja, da ga je, to utripajočo gmoto, mogoče v celoti videti tam, kjer bi morali biti njegovi liki. (Emil Hrvatin, ur. Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, NB) |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | one’s heart is in the right place |
češ. | mít srdce na pravém místě | |
fr. | avoir le cœur à la bonne place | |
nem. | das Herz auf dem rechten Fleck haben | |
rus. | u nego dobroe serdce | |
u nego bol’šoe serdce | ||
u nego otzyvnoe serdce |
tŕdega srcá nevtr.; pren., v povedni rabi in kot pril., tudi nikal.
Pomen | ||
neusmiljen, neprizanesljiv | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Bil je nadvse ošaben in smel človek, trdega srca in neupogljive volje, a tudi lahkoživ in radodaren, tako da je v nekaterih letih zapravil ogromne vsote samostanskega premoženja … (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) | |
Zjutraj dobi kruh, kašo, vodo, včasih kuhano repo in kos mastnega mesa. Sodnik Oberholzer ni bil tako trdega srca, lahko bi ga postil ob kruhu in vodi. (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | ||
O tem, da je tudi učitelj samo človek, ni nobenega dvoma. Nihče, razen morda njega samega, ne zahteva niti ne pričakuje, da bi bil »več«, če seveda odmislim »ljudi kratke pameti in trdega srca«. (Delo, 14. nov. 1998, NB) | ||
»Daj Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega!«, a drugič, ker je mož, ki sicer ni bil trdega srca, v svojem hudem podžupanskem poslu že nekoliko otopel. (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. trdo srce. |
tŕdo srcé ekspr.; pren.
Pomen | ||
neusmiljenost, neprizanesljivost | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Avtorju se zdi, da je ravnanje razbojniškega poglavarja vredno pohvale: »Plemenita prikazen in pogled na lepoto,« pravi, »mora omečiti tudi trdo srce razbojnika in premagati surovo silo.« (D. Jančar, Aithiopika, ponovitev, NB) | |
Tudi cesar bi mu tega žaljenja ne zameril; saj moli vsak dan: Odpusti nam naše dolge! Ta zakon, ki ga ni postavilo trdo srce na eni strani, ampak preračunano hlapčevstvo, skoraj malikovavstvo na drugi strani, bi se moral omiliti. (F. Detela, Spominska plošča in druge humoreske, NB) | ||
Srce ji je navdajalo veselje, ko je videla, da je storila dobro delo, in hvalila je Boga, ki je tudi bratu omečil trdo srce. (F. Erjavec, Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec, NB) | ||
Vsem svojim služabnikom pa je zagrozil, da bo slehernemu, ki bo le črhnil o porodu, dal pri priči oddrobiti glavo. Ker so dobro poznali njegovo silno jezo in trdo srce, so seveda molčali kot grob in že naslednji dan je bilo na gradu spet vse tako, kot da se ni nič zgodilo. (F. Lainšček, Mislice/Deset pravljic, NB) |
Izvor frazema | ||
Pomen frazema trdo srce izhaja iz pomenov sestavine trd: ekspr. ‘strog, neprizanesljiv’; ‘neuklonljiv, nepopustljiv; ekspr. ‘ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti’. Enako velja za frazeme biti trdega srca, imeti trdo srce, trdega srca. |