bíti člôvek s téga svetá, gl. človek.
bíti na kôncu svetá, gl. konec.
bíti na ónem svétu ekspr.; olepš.
| Pomen | ||
| biti mrtev | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ljudje kličejo, da je nekdo padel v vodo in da se utaplja. Ko to slišim, zakadim se v reko in po težkem naporu priplovem k bregu z možem, ki je bil že na pol na onem svetu. (Janez Mencinger, Abadon, NB) | |
| Ob stopinje mističnega, zapleteno organiziranega življenja v starem Egiptu se danes spotika moderen, velikokrat kaotičen svet. Oba povezuje njegovo veličanstvo reka Nil. Stari Egipčani so jo videli kot zrcalno podobo mlečne ceste, ki je napajala njihovo zemljo in miselni univerzum. Ka (duše) faraonov so zdaj že dolgo na onem svetu, vendar so se med drugim reinkarnirale v eno najboljših oglaševalskih agencij. (Delo, 27. dec. 2007, NB) | ||
| Gail je v svetovni atletiki nekaj posebnega. Nikakor ne zgolj zaradi kariere, v kateri je bila leta 1990 zaradi hude bolezni z eno nogo že na onem svetu, nato pa se vrnila s tremi olimpijskimi zlatimi kolajnami in petimi naslovi svetovne prvakinje … (Delo, 26. jun. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti na onem svetu temelji na besedni zvezi oni svet, ki v različnih religijah pomeni ‘kraj, prostor onkraj, zunaj zemeljske stvarnosti’. Njegova sopomenka je onstranstvo. V kakšnem odnosu je kdo do tega, kažejo glagolske sestavine biti, spraviti itd. | ||
bíti s téga svetá, gl. ne biti s tega sveta.
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, gl. noga.
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí nevtr.; mn., tudi pren.
| Pomen | ||
| dobro opažati, spoznavati, razumeti stvari, pojave okrog sebe | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zato v Brežicah nikakor ne razumejo arogance zunanjega ministrstva, da jim ni poslalo svojega sla s pravilnimi odgovori. Zato se vsebine sporazuma v protestu niti ne dotikajo, saj je interpretacija tako zahtevne reči, kakor je meja, za marsikoga, ki hodi po svetu z odprtimi očmi, vse prej kakor lahka naloga. (Delo, 5. sep. 2001, NB) | |
| Kar zadeva projektno delovanje, moram reči, da sem hodil po svetu z odprtimi očmi. Povsod sem skušal ugotoviti, kako delajo. (Delo, 18. feb. 2002, NB) | ||
| S pronicljivimi potezami si je prizadeval za množični razmah športa med občani, še posebej pa je mladim – z ustanavljanjem šolskih športnih društev – tlakoval pot v športne vrste. Po svetu je hodil z odprtimi očmi, dovzeten za plodne zamisli, ki jih je zmeraj odločno in ustvarjalno poskušal uresničiti tudi v domačem okolju. (Delo, 10. apr. 2003, NB) | ||
| Gospe in gospodje, Kaštivnik, Kope, letos je začela delovati štirisedežnica, štirisedežnica je postavljena na Ošvenu, Ivarčkem. In kdor hodi po Koroški z odprtimi očmi in z odprto glavo, bo te spremembe zagotovo opazil. (Državni zbor RS: 26. izredna seja, 15. 02. 2007, NB) | ||
íti [túdi] na kônec svetá, gl. konec.
na célem svétu, gl. po celem svetu.
na vsè štíri straní svetá, gl. stran.
nàjstaréjša obŕt [na svétu], gl. obrt.
ne bíti s téga svetá ekspr.; pren., nikal., tudi kot primera
| Pomen | ||
| biti vzvišen, nezemeljski, drugačen; izreden, božanski | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pravzaprav je premišljeval vso noč in ves dan, vse do sedaj, ko se je spet zganil in stopil izza debla. Iza se mu je zdela, kot da ni s tega sveta. (Feri Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | |
| Polglasno pripovedujem, kako sem srečal Mano prvič, pa drugič, kako je čarala in ustvarjala okrog sebe neki poseben svet, izrezan iz resničnega časa in prostora; kako je uganila vsako mojo misel in kako sva se sporazumevala brez besed, kako sem jo mrzlično iskal in počasi odkrival, da sploh ni s tega sveta. (Miha Remec, Mana, NB) | ||
| Sindikati in levo krilo SPD se bojijo celo zmerne reforme trga dela, ki naj bi k zaposlitvi prisilila tiste od več kot štiri milijona brezposelnih, ki so se preveč navadili vsakomesečnega zastonjskega čeka. Desna opozicija, ki jo je v bundestagu zastopala predsednica CDU Angela Merkel, pa kanclerju očita, da ni s tega sveta. (Delo, 4. nov. 2002, NB) | ||
| Z nejeverno ironično distanco so zaznamovali pravične sodnike, kot da niso s tega sveta, Milan Vodopivec, Stane Leban in Gorazd Jakomini, z meseno zapeljivostjo pa Volponejevi stalni spremljevalki v različnih poklicnih podobah Anja Robida in Katja Šantl. (Delo, 30. sep. 2004, NB) | ||
| V ospredju je zdaj glasbenica, ki je bila pri izvedbi Pärtove skladbe ansambelski člen. France Springuel tke (ob ležeči basovski podlagi) na visoki struni svojega dragocenega violončela melodijo, nekajtonsko zaporedje, z zvokom, ki ni s tega sveta. (Delo, 12. okt. 2001, NB) | ||
| Ptič prerok je, podoben Schumannovemu: razumemo ga, vendar ne moremo ubesediti, kaj prerokuje. Natanko pa vemo, da njegova melanholična rajska pesem pravzaprav ni s tega sveta. (Delo, 25. maja 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne biti s tega sveta temelji na domnevi, da je, kdor ne živi na tem svetu in v njegovi realnosti, vzvišen, nerealen, neobjektiven. Uporablja se ne samo za osebe, ampak tudi za stvari, navadno v pomenu ‘izreden, božanski, nebeški’. Nasprotni pomen ‘tuzemeljski, z običajnimi, vsakodnevnimi življenjskimi problemi’ ima trdilna različica tega frazema biti človek s tega sveta, npr. Župnik je imel prav, boj se bije med dobrim in zlim angelom, toda kako naj on ve, kaj se bo s Poljančevo Katarino zgodilo, koga bo našla, koga omožila, tudi on je človek s tega sveta, nikoli še ni videl angelov in tudi vse drugo ve iz pripovedovanja in knjig, kar je isto (Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB). Oba frazema najdemo v hr., srb.: ne biti od ovoga svijeta in čovjek od ovoga svijeta. | ||
nôvi svét publ.; prispodoba
| Pomen | ||
| Amerika | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Krištof Kolumb je moral moledovati pri vrsti vladarskih hiš, preden se je španski kralj odločil, da bo financiral njegovo potovanje v Novi svet. (Delo, 1. avg. 2000, NB) | |
| Veljak Momidoza je priredil veliko zabavo v čast Krištofu Kolumbu, odkritelju Novega sveta. Dvorjani, ki so se udeležili zabave, so skušali zmanjšati pomen njegovega potovanja in so se hvalili, da bi tudi sami lahko to dosegli. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| Nekaj ganskih trdnjav je preurejenih v muzeje in so dobro ohranjeni spomeniki trgovanja z Zlato obalo. Množice temnopoltih Američanov prihajajo s turističnimi avtobusi in v rožastih srajcah hodijo za vodniki, ki jim razkazujejo temne in vlažne kleti, kjer so sužnji čakali na plovbo v novi svet. (Delo, 6. junija 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. stari svet. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | the New World |
| fr. | le Nouveau Continent | |
| le Nouveau Monde | ||
| hr., srb. | Novi svijet | |
| nem. | die neue Welt | |
| pol. | Nowy Świat | |
| rus. | Novyj svet | |
očí [vsèga] svetá, gl. oko.
po célem svétu nevtr., tudi ekspr.; navadno hiperbolično, tudi na celem svetu, prisl. zv.
| Pomen | ||
| povsod (na zemeljski obli), v mnogih, v vseh državah | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kako majhen je naš narod, in kako smo mi sinovi raztepeni po celem svetu. Vsem drugim narodom, vsem drugim jezikom, vsem tujim šegam in navadam se moramo prilagoditi … (Ciril Kosmač, Hodil po zemlji sem naši …, NB) | |
| Po drugi strani pa je res – in Piljnjak je to posebej poudaril – da je »ustvaril literarno šolo« in da je v 20. letih sodil med najplodovitejše ruske literate, ki so ga na debelo brali, veliko prevajali in vabili po celem svetu, od Evrope do Azije in ZDA. (Drago Bajt, V burji besed, NB) | ||
| Sean Scully je bil rojen v Dublinu (1945) na Irskem, v Angliji študiral na Croyden College of Art in na Univerzi v Newcastlu, v ZDA pa na Harvardu. Veliko je razstavljal po celem svetu, njegova dela pa hranijo v številnih javnih zbirkah v ZDA, Južni Ameriki, Evropi, Avstraliji in Japonski. (Delo, 6. mar. 2000, NB) | ||
| Vsaj zame ga ni na celem svetu lepšega in bolj veselega kraja, kot je Trška gora. Vzdiguje se prav toliko, da diha človek nekako laglje ko v nižavi, in zopet ne tako visoko, da bi se utrudil. (Janez Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Vrti naših Krakovčanov so, kar se tiče mnogovrstne zelenjave, morebiti najbolje obdelani na celem svetu. Kaj zmore pridno in umno obdelovanje, se vidi tukaj očitno. (Delo, 18. jun. 2003, NB) | ||
| To je rešitev, ki je ne le evropsko neprimerljiva, ampak je po mojih informacijah unikum v Evropi in v zvezi Nato, katere članica smo. Dobesedno na celem svetu, kakor sem po najboljših močeh lahko preveril, ne najdemo takšnega primera. (Mladina 2005, št. 16, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | all over the world |
| throughout the whole world | ||
| češ. | po celém světě | |
| na celém světě | ||
| fr. | dans le monde entier | |
| nem. | auf der ganzen Welt | |
| rus. | na vsëm svete | |
| na celom svete | ||
pomágati kómu na svét pog.; pren.
| Pomen | ||
| biti, sodelovati pri rojstvu koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Morda je bil za njeno poklicno odločitev odločilen mamin zadnji porod pri dvainštiridesetih letih. Mama namreč ni rodila doma, ampak je morala v bolnišnico, kjer so Marijinemu bratu pomagali na svet s carskim rezom. (Delo, 11. feb. 2000, NB) | |
| Protiargument, da imamo tako ali tako zelo veliko mater samohranilk in da bi se z dodatkom peščice primarno samskih mater njihovo število komaj kaj povečalo, ni pravi: nikakor ne bi bilo prav, da bi pomagali na svet še nekaj dodatnim nesrečnežem. (Delo, 7. apr. 2001, NB) | ||
| Na gradu Petersberg pri Bonnu so pravkar pomagali na svet političnemu nedonošenčku in ta bo moral tako kakor izumitelji letenja in žarnice doseči nekaj težko predstavljivega: mir in normalnost v Afganistanu. (Delo, 6. dec. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pomagati komu na svet je pravzaprav skrajšana oblika iz *pomagati komu priti na svet. Dalje gl. priti na svet, prijokati na svet. | ||
požvížgati se na vès svét ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| izraža veliko omalovaževanje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Za tem njegovim neprestanim lazenjem čez mejo mora nekaj tičati. Nekakšno iskanje ali pa nekakšen obup in zavrženost, nekašen »požvižgam se na ves svet«. (C. Kosmač, Obisk, NB) | |
| »Mojo generacijo,« pravi, »so spodbujali, da bi se samouresničevala in bila popolnoma neodvisna, da bi sledila lastnim sanjam in se požvižgala na ves svet, toda nekega dne sem spoznala, da ta nesramna, sposobna dekleta moške navdajajo s strahom: zakaj me ni nihče posvaril pred menoj?« (Delo, 16. jun. 2001, NB) | ||
| Zadnji avstralski zmagovalec Wimbledona (1987), znan kot arogantnež, ki se požvižga na ves svet, je povsem v svojem slogu svetoval svojemu novemu varovancu: »Ne skušaj igrati dobrega fanta, če si v resnici ‘bad boy’. Poišči svoje prednosti v svoji naravi!« (Delo, 18. jan. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem požvižgati se na ves svet temelji na pomenih sestavin požvižgati se ‘ne ceniti ne upoštevati’ in ves svet v pomenu ‘vse’, kar skupno pomeni omalovaževanje vseh in vsega, s komer in s čimer ima kdo opravka. | ||
prijókati na svét, gl. priti na svet.
príti na svét ekspr.; parafraza
| Pomen | ||
| roditi se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V stiski so se tudi domačini obračali nanj. Vsakega je najprej grozotno nadrl: preklel mu je vse prednike in vse potomce, ki bi utegnili priti na svet, nato pa je zaprl svoja široka usta, se pogreznil v molk in šel, kamor koli je bilo potrebno … (C. Kosmač, Pomladni dan, NB) | |
| Vsakemu novorojencu vpišejo novo zvezdo. Tisti hip, ko pride človek na svet, mu že sveti samo njegova luč tam gori v temnem vesoljnem prostoru. Za vsakega umrlega pa angeli ugasnejo po eno, ki potem pade na tla. (D. Jančar, Ljudska balada, NB) | ||
| Mati je povedala, da Francka nima očeta – komaj je prišla na svet, je šel in ga ni bilo nikoli več, ni se zmenil ne zanjo, ne za otroka. (I. Cankar, Na klancu, NB) | ||
| »Otroci pa res nimajo nič smisla za kmetijo …« so menda zmajevale na vasi največje opravljivke ter mi tako že navsezgodaj dale vedeti, da sem prišel na svet ob nepravem času. Pa se nisem prav nič žrl zato. (I. Sivec, Triglavski kralj, NB) | ||
| Odtlej je bila najbolj ugodna sezona med letoma 1997 in 1998, ko je prišlo na svet kar 356 mladičkov – zaradi vetrov se je ledena ploskev odmaknila od bližine gnezdišč in so starši lahko hitro našli vse, s čimer se prehranjujejo. (Delo, 16. feb. 2000, NB) | ||
| Nekaj posebnega je moralo biti v zraku leta 1920, ko je privekala na svet cela generacija imenitnih slovenskih pevcev. Če jih naštejemo le nekaj: sopranistki Vilma Bukovec in Maruša Patik, tenorista Miro Brajnik in Rudolf Francl, baritonist France Langus in basist Ladko Korošec. (Delo, 19. apr. 2000, NB) | ||
| Deček s hebrejskim imenom Jaden Gil je privekal na svet samo štiri dni po poroki nekdanje nemške teniške zvezdnice in Andreja Agassija. (Delo, 30. okt. 2001, NB) | ||
| Davorinu so le nekaj ur po rojstvu hčerke prišli čestitat tudi mladi iz njegove rojstne vasi. Bil sem neizmerno srečen, ko so mi sporočili, da je Tjaša srečno prijokala na svet in da sta obe z Radojko zdravi. (Delo, 2. nov. 2002, NB) | ||
| Delajte otroke, a prej pomislite, v katerem mesecu bodo prijokali na svet, se glasi nasvet v Le Mondu. Raziskava, ki so jo opravili na akademiji v Poitiersu, je pokazala, da lahko na otrokov šolski uspeh občutno vpliva tudi mesec, v katerem je rojen. (Delo, 26. feb. 2003, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | auf die Welt kommen |
| zur Welt kommen | ||
privékati na svét, gl. priti na svet.
správiti kóga na óni svét ekspr.; olepš.
| Pomen | ||
| povzročiti smrt koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pozimi 1938 neki viničarski vdovi reši edinega sina pred gotovo smrtjo. Pljučnica je v teh časih in krajih bolezen, ki precej zanesljivo spravi človeka na oni svet. Zlasti pljučnica v viničarski koči. (Drago Jančar, Smrt pri Mariji Snežni, NB) | |
| Pruskega kralja je v njegovi zadnji bolezni zdravil hannoverski zdravnik Zimmermann. »Ali ste že veliko ljudi spravili na oni svet?« ga je vprašal kralj. »Ne toliko kot vi in še slaven nisem postal, kakor ste postali vi.« (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| Neznanca smo morali vkleniti, da smo ga spravili v vozilo, zlepa se ni umiril. V tistem hipu je bil odločen napraviti neumnost, umreti, pa očitno spraviti s seboj na oni svet še koga (Delo, 16. feb. 2000, NB.) Sodišče je odločilo, da se mu je hotela maščevati, iz obtožnice pa izpustilo očitek, da ga je hotela spraviti na oni svet tudi iz koristoljubnosti, češ da naj bi podedovala njegovo premoženje, vendar dokazni postopek tega ni potrdil. (Delo, 31. dec. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem spraviti koga na oni svet temelji na besedni zvezi oni svet, ki v različnih religijah pomeni ‘kraj, prostor zunaj zemeljske stvarnosti’. V kakšnem odnosu je kdo do tega, kažejo glagolske sestavine biti, spraviti itd. Ustrezna italijanska izraza sta: troncare la vita; stendere morto. | ||
správiti kóga na svét ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| roditi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Točite si, lenobe zeháve, prstene! Ta prvi kozarec ženinu in nevesti, možu in ženi, da bi s svojo pridnostjo in z božjo pomočjo spravila na svet obilo otrok, bolj brihtnih kakor sta samá! (I. Cankar, Milan in Milena, NB) | |
| Pécuchet je trdil, da otroci ne dolgujejo ničesar tistim, ki so jih spravili na svet, nasprotno, starši morajo zagotoviti potomcem hrano, izobrazbo, pozornost, skratka vse. (Gustave Flaubert, Bouvard in Pecuchet, NB) | ||
| Ko je Gertie doživela novo nezgodo, se je mati vdala in spet vzela otroka, da sta živela pri njej. Misliš, da to delam zate, ampak ne, to počnem za nebogljena otroka, ki ju je tebi in temu pijanemu falotu uspelo spraviti na svet. (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | ||
správiti kóga s svetá ekspr.; olepš.
| Pomen | ||
| povzročiti smrt koga, umoriti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zobarja ni zajebala država, temveč njegova neumna mati, je ugovarjal mojster. Spravila je najprej s sveta moža, ki bi edini otroku lahko pojasnil, zakaj mu kaj rase med nogami. Potem pa je ta hudičeva baba fanta tako vlekla nase, da si še pri tridesetih ni upal nobeni dvigniti krila, kaj šele, da bi si jo seveda priženil. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, NB) | |
| Upal je sicer brezvestni stric, da bode mali deček umrl tako ali tako, Jurček pa je prihajal od dne do dne brihtnejši, zdrav ko riba, vsakemu človeku veselje, samemu stricu bridka srd in jeza. Ne bi bilo težko Petru dečka spraviti s sveta, tudi greha se morda ne bi tako strašil, kajti Boga in zapovedi njegove mu je bila že davno zloba v najskrivnejši kotiček v srcu porinila. (Josip Jurčič, Jurij Kozjak, Slovenski janičar, NB) | ||
| »Bad boya« ameriške košarke, čigar obiske na sodišču je nemogoče prešteti na prste ene roke, je namreč zagrabila huda paranoja pred ameriško roko pravice. Prepričan je, da ga želijo policisti spraviti s sveta. (Delo, 25. nov. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem spraviti koga s sveta spada med množico številnih izrazov, ki olepševalno opisujejo tako usodna dejanja, kot sta povzročitev smrti, umor koga. Še krajše bi enako povedali z istim predponskim glagolom: pospraviti koga. Predložna sestavina s sveta kaže na umik s tega sveta, kjer je življenje. Onstranstvo, tj. oni svet, cilj tega umika, se tu domneva, a je izražen v sopomenskem frazemu spraviti koga na oni svet. | ||
stàr kot svét ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo star | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pomagali niso ne podatki o izgubah in tudi ne argumenti, da je korupcija stara kot svet in da ni stvar Washingtona, da izboljšuje moralo raznih tujcev. (Delo, 14. nov. 1998, NB) | |
| Srečavala sta se še, saj so ju poleg dveh sinov vezali okovi svetega zakona. Zgodba, stara kot svet: dva bi rada povsem vsaksebi, pa ne moreta. (Delo, 31. dec. 1999, NB) | ||
| Konkurenti mu zavidajo in zlobno pripovedujejo, da je šarlatan in da je uspel le zato, ker je fotogeničen. Pravijo, da so njegovi triki stari kot svet in da si ne izmisli ničesar novega. (Delo, 27. maja 2002, NB) | ||
| Bila je stara kot svet, velika kot hrast, črna kot ožgano poleno, oči je imela velike, kakor tolarji Marije Terezije, lase ko žima in suha je bila kot kost. Ta starka je bila Lunina mati. (Slovenske pravljice, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera star kot svet temelji na dejstvu, da so svet oziroma Zemlja ter drugi planeti in vesolje sploh tako stari, da si to težko predstavljamo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be as old as human society |
| češ. | starý jako svět | |
| fr. | vieux comme le monde | |
| vieux comme les rues | ||
| vieux comme les maisons | ||
| vieux comme les pierres | ||
| vieux comme le monde | ||
| hr., srb. | star kao biblija | |
| nem. | alt wie die Menschheit selber | |
| pol. | stary jak świat | |
| rus. | drevnij kak mir | |
| staryj kak mir | ||
stári svét publ.; prispodoba
| Pomen | ||
| Evropa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Stari svet proti novemu svetu – to je boj gigantov. Seveda je prednost supersile Amerike v tej ekonomski tekmi velikanska. (Delo, 3. jun. 2000, NB) | |
| Ameriški politični tednik Time se je že zavistno razpisal o »prednosti Evrope na področju visoke tehnologije«. In res ima stari svet v novi ekonomiji dobre možnosti, da se Ameriki postavi po robu. (Delo, 10. jun. 2000, NB) | ||
| Amerika je vojaško superiorna, s kohezivnostjo nacije in že zaradi same velikosti primerna za vodilno vlogo. Zviška gleda na Stari svet, obseden z zgodovino, stoletnimi spori, pogreznjen v svoja nacionalna prerivanja, zapleteno zgradbo Evropske unije … (Delo, 1. dec. 2001, NB) | ||
| In Bush se je neverjetno dobro vklopil v te stereotipe in simboliko. Tudi s svojim pristankom v Madridu je na začetku tedna simboliziral, da Stari svet morda res ni več takšen, kakršen je bil. (Delo, 16. jun. 2001, NB) | ||
| Prve cigare in primitivne cigarete so v Stari svet prinesli španski mornarji iz Srednje Amerike in Karibov. Toda kajenje se je po Evropi razširilo šele med tridesetletno vojno (1618–1648), ko so ga vojaki med svojimi pohodi prenesli tudi v tiste države, kjer ga še niso poznali. (Delo, 25. sep. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stari svet je verjetno nastal po opoziciji s pojmom novi svet, kakor so evropski raziskovalci poimenovali Ameriko. | ||
stréha svetá, gl. streha.
trétji svét publ.; pren.
| Pomen | ||
| države z nizkim narodnim dohodkom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kadar se govori o otroku/plemenitem divjaku, se v resnici misli na tretji svet. Hegemonija, ki sva jo zaznala med otroki-odraslimi, ki prispejo s svojo civilizacijo in tehnologijo, ter otroki-plemenitimi divjaki, ki sprejmejo to tujo avtoriteto in predajo svoja bogastva, se razkrije kot natančna replika razmerij med prestolnico in satelitom, med imperijem in kolonijo, med gospodarjem in sužnjem. (Ariel Dorfman in Armand Mattelart, Kako brati Jaka Racmana, Maska 2007, NB) | |
| Ko se je kitajski predsednik Jiang Zemin minuli teden mudil v JAR in je poskušal na vsakem koraku pokazati globoko razumevanje za probleme celotne afriške celine, je kitajski tisk poskušal ustvariti vtis, da se je v zunanji politiki te države tretji svet spet znašel na prvem mestu. (Delo, 3. maja 2000, NB) | ||
| Ne moremo verjeti v prihodnost, dokler ne rešimo ekološkim problemov predvsem v revnih državah. Nobene prihodnosti ne bomo imeli, če bomo pozabili tretji svet. (Delo, 16. dec. 2000, NB) | ||
| Prav zato se morajo ZDA obnašati veliko resneje, če res hočejo postati velika in vplivna sila. In začeti je kajpak treba doma: zmanjšati trgovinski in proračunski primanjkljaj, odpraviti protekcionizem in prevelike subvencije v kmetijstvu, zaradi česar je tretji svet gospodarsko že povsem na kolenih, je finskega poslanca dopolnil John Wilkinson iz Britanije. (Delo, 29. jan. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Poimenovanje tretji svet je verjetno nastalo v času po drugi svetovni vojni, ko sta si stala nasproti dva politično-ekonomska bloka, tj. vzhodni in zahodni. Preostali svet, ki je bil politično in ekonomsko zelo heterogen, je po teh dveh dobil oznako tretji. | ||
uglédati lúč svetá, gl. luč.
v béli svét ekspr.; prispodoba
| Pomen | ||
| od doma, v tujino | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Po svoje ima zgodba o ciprobayu in lipobayu tudi nekaj značilnosti pravljice. V njej gre za neenaka brata, ki se odpravita v beli svet. Tam, v pravljičnem svetu, bi bil eden dober, drugi hudoben, eden grd, drugi lep. (Delo, 3. nov. 2001, NB) | |
| Iranski sociolog meni, da državo zapuščajo mladi, ki bi jih lahko razvrstili v dve skupini: tisti, ki v tujini bivajo že med študijem (ta možnost se jim ponavadi ponudi, potem ko zablestijo na kakem mednarodnem znanstvenem tekmovanju), in tisti, ki se s trebuhom za kruhom v beli svet podajo po opravljeni diplomi na kateri od domačih univerz. (Delo, 21. maja, 2002, NB) | ||
| Iz Pomurja, od koder so se prebivalci že v starih časih množično odpravljali s trebuhom za kruhom, zlasti izobraženci še vedno bežijo. Včasih so v beli svet, zdaj v druga, bolj perspektivna slovenska območja. (Delo, 8. avg. 1998, NB) | ||
| Slovenski ambasador (tj. Marko Milič, op. J. K.) v NBA se je pri komaj 20 letih sam odpravil v beli svet, kjer je ubral najtežjo pot dokazovanja. (Delo, 31. avg. 1998, NB) | ||
| Tisti, ki še vztrajajo na peščenem otoku, so po besedah dr. Cvjetanovića obnemogli od starosti ali pa so jim druge pomanjkljivosti preprečile odhod v beli svet. (Delo, 22. avg. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem v beli svet je v prislovni zvezi uporabljena pesniška prispodoba beli svet za zunanji svet, ki se začenja onkraj domačega kraja, domače dežele, izven domovine. Sestavina beli s svojo pozitivno simboliko dela ta zunanji svet vabljiv, vseobetajoč, sanjski. | ||
za nìč na svétu ekspr.; z zanikanimi glagoli
| Pomen | ||
| izraža močno zanikanje; nikakor ne, na noben način | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Rekla je tiho, rekla je s tišjim glasom in to ga je za hip zadržalo. Toda v istem hipu je možgane dohitela misel, da je rekla, da je vseeno rekla, česar ne bi smela za nič na svetu reči, in pognal se je čez rob. (D. Jančar, Skok z Liburnije, NB) | |
| »Prav vse bodo naprtili temu ubožcu! Za nič na svetu ne bi hotela biti v njegovi koži …!« (Lewis Carroll, Aličine prigode v Čudežni deželi, NB) | ||
| To je ženska, ki nikoli in za nič na svetu ne bi žrtvovala smrečice ritualom potrošništva. Zato »našemi« v božično drevesce kar domači Ficus benjamin ali Kenzio. (Viva, dec. 2002, NB) | ||
| Veliko ljudi me je že vprašalo, ali bi jim prodal svoje stanovanje, ker so v naši ulici zdaj zelenice in drevesa. Pa jim ga ne dam za nič na svetu. (Delo, 29. avg., NB) | ||
| Zdi se mi čudovito, da imam možnost, da živim svoje življenje tako, kot sama hočem, in v njem počnem tisto, kar si najbolj želim. Ne bi ga zamenjala za nič na svetu. (Delo, 26. sep. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem za nič na svetu pomensko izhaja iz povezave z zanikanimi glagoli tipa *ne narediti, ne storiti česa za nič na svetu po očitni predstavi, da na svetu ni ničesar, za kar bi kdo kaj storil, česar na noben način ne želi. Na podobni predstavi temelji tudi frazem za ves svet. | ||
za vès svét ekspr.; predl. zv., z zanikanimi glagoli
| Pomen | ||
| sploh ne, pod nobenim pogojem | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Da, še enkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsakega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in navdušeno kričalo … (I. Cankar, Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček, NB) | |
| Našel je pripravno žensko in pregovoril jo, da je šla še tisti večer v grad z njim; sama bi si ne bila upala za ves svet. (J. Stritar, Rosana, NB) | ||
| A to se ne more zgodíti – že zató ne, ker sem Ti pisal v svojem prejšnjem pismu, – da bi jaz tega ne pustil. Za ves svet ne. (I. Cankar, Lavoslavu Schwentnerju/Pisma II, NB) | ||
| Lipe mu je bil dal desetico, da varuje mesto njega in »pogleda včasih na Dimko«, in tako je bil odšel Anže k zgodnji maši, spravil desetico in je sedel sedaj z zamazano knjigo na kupu stelje in se ni brigal za ves svet nič. (I. Pregelj, Mlada Breda, NB) | ||
| Erger-Berger si za življenje svoje ni ustanovil mnogo pravil, ali tistih, katera je imel, se je držal čvrsto, trdokorno, nepreprosno, da ne bi bil odjenjal za ves svet. (J. Trdina, Bajke in povesti o Gorjancih, NB) | ||
| Ste pa vi njemu, kakor se vidi! Vam ga privoščim, jaz ga nočem, za ves svet ne. Tega že ne! (F. S. Finžgar, Sama, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem za ves svet pomensko izhaja iz povezave z zanikanimi glagoli tipa *ne narediti, ne storiti česa za ves svet po očitni hiperbolični predstavi, da ves svet ni dovolj, da bi kdo kaj storil, česar na noben način ne želi. Na podobni predstavi temelji frazem za nič na svetu. | ||
zaglédati lúč svetá, gl. luč.
Dostopnost