jésti z velíko žlíco, gl. z veliko žlico.
kót in žlíca, gl. žlica in kot.
príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], gl. roditi se s srebrno žlico [v ustih].
rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih] star.; pren., tudi priti na svet
| Pomen | ||
| biti otrok bogatih staršev; imeti srečo v vseh stvareh | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Res si bila srečna, da si se rodila s srebrno žlico v ustih. Sploh veš, kaj to pomeni, če si moraš sama služiti kruh. (M. J. Ragosta – M. Sluga, Hiša na Curtinovi ulici, 1984, 32) | |
| Mario je še poročal, kako je rekla: »Toda za božjo voljo … saj vendar ve, da se je čisto slučajno rodila angleškim staršem s srebrno žlico v ustih.« (R. Masson – H. Capuder, Veter ne zna brati, 1973, 169) | ||
| In zdaj govorim o njej tistim, ki se niso podali na utečeno cesto, pa če je še tako vabljiva, na cesto, ki je na voljo tistim, ki so se zmeraj, kadar je treba, pripravljeni upogniti, se priklanjati, nenehno pritrjevati in klečeplaziti. Tistim, ki so se že rodili s srebrno žlico v ustih ali pa so jo potegnili iz ust komu drugemu. (Delo, 16. okt. 2004, NB) | ||
| »Jeklene princese« imajo prednost, da so se rodile kot dedinje imperijev, rasle ob uspešnih očetih in se od njih učile. Kolegice, ki se niso rodile s srebrno žlico, lahko o takem položaju samo sanjajo. (Delo, 23. dec. 2003, NB) | ||
| Njegov drugi biograf in prijatelj pravi, da je prišel na svet s srebrno žlico v ustih. (Delo, 1. febr. 1980, št. 26, 8) | ||
| Pa še prav ima, bralec namreč. Če Sofiino življenje primerjamo z življenjem princev, vidimo, da izkoristi svoje darove le peščica rojenih s srebrno žlico. Zadržana, skorajda plaha Sofia pa jih ima veliko … (Delo, 7. jan. 2004, NB) | ||
| Vzpon dedičev slavnega političnega imena je po eni strani samoumeven, po drugi pa nikakor ne. George W. se je dolgo bojeval s težkim bremenom slavnega očeta in si je pridobil samozavest šele tedaj, ko je premagal dolgoletno demokratsko guvernerko Teksasa Ann Richards kljub njenemu obtoževanju, da je bil rojen s srebrno žlico v ustih. (Delo, 24. jan. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem roditi se s srebrno žlico [v ustih] z različicama priti na svet s srebrno žlico [v ustih] in rojen s srebrno žlíco [v ustih] izhaja iz dejstva, da so srebrn ali zlat kuhinjski pribor, v katerem so tudi srebrne ali zlate žlice, imele samo bogate, premožne družine. Kdor je že ob rojstvu imel tako žlico v ustih, kar pomeni, da so ga hranili z njo, je pripadal taki družini. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to be born with a silver spoon in one‘s mouth |
| fr. | être né avec une cuillère d’argent dans la bouche | |
| nem. | mit einem goldenen (großen, silbernen) Löffel im Mund geboren sein | |
rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], gl. roditi se s srebrno žlico [v ustih].
utopíti kóga v žlíci vôde ekspr.; pren., nerealno, s pogojnikom rad, najrajši bi
| Pomen | ||
| zelo sovražiti koga, želeti ga uničiti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V srcu ga je čez vse sovražil, rad bi ga bil v žlici vode utopil, ko bi bilo mogoče; vendar se mu je k videzu po hinavsko prijaznega kazal, skrivaj pa vedno iskal, da bi ga zlepa od hiše spravil, toda ni bilo mogoče. (Janez Cigler, Sreča v nesreči, NB) | |
| Ali namesto kvare je žel Brašnar še dobiček iz takih razporov z gosposko. Razširila se je med ljudmi namreč misel, da je Brašnar tako pretkan, da mu še cesarski možje do kože ne pridejo, akotudi bi ga radi v žlici vode utopili, ker jim zaslužek jemlje. (J. Jurčič, Sosedov sin, NB) | ||
| Umetniki smo tako in tako navajeni, da svoje okolje delimo na tiste, ki so nam naklonjeni, in tiste, ki so nam – vsaj po našem mnenju – sovražni in nas poskušajo utopiti v žlici vode. (Delo, 24. okt. 2001, NB) | ||
| SCT je tako velik sistem, da potrebuje revizijo. Že tako me bodo v žlici vode utopili, pojedli. In sva se dajala. (Delo, 17. okt. 1998, NB) | ||
| »Zakaj bi bilo življenje srbskega vojaka, policista ali civilista manj vredno od življenja pripadnika Nata?« se sprašuje srbski premier. Toda če si majhen in reven kakor cerkvena miš, lahko zgolj besedičiš o krivici in dejstvih, ki jih dokazujejo, ter kuhaš mulo. Ali pa požreš slino in poskušaš ugajati tistemu delu sveta, ki bi ga nasprotniki globalizma sicer utopili v žlici vode, a si hkrati brez njega ne v Srbiji ne v Črni gori ni mogoče zamisliti golega preživetja. (Delo, 28. feb. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem utopiti koga v žlici vode temelji na hiperboličnosti, dejanski neizvedljivosti dejanja, kar je v rabi potrjeno s pogojnikom in okrepljeno s sestavinama rad, najrajši. Prav s tem pa sta slikovito izražena močno sovraštvo in želja po uničenju koga. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | vtopit někoho na lžíci (na lžíčce, v kapce) vody |
| vtopit někoho na na lžíčce vody | ||
| vtopit někoho v kapce vody | ||
| fr. | en vouloir à mort à qn | |
| hr., srb. | popiti koga u kašici vode | |
| utopiti koga u čaši vode | ||
| utopiti koga u kapi vode | ||
| popiti koga u čaši vode | ||
| utopiti koga u žlici vode | ||
| pol. | ktoś utopiłby kogoś w łyżce wody | |
| ktoś rad by utopić kogoś w łyżce wody | ||
| rus. | v ložke vody utopit’ kogo | |
užívati življênje z velíko žlíco, gl. zajemati življenje z veliko žlico.
z velíko žlíco ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. dobro in obilno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Naš gospodar je pri dobri volji. To nas čaka požrtija, z veliko žlico se bo zajemalo. (F. Rabelais – B. Madžarevič, Gargantua in Pantagruel 2, 1981, 80) | |
| Pri tej gostiji (likof) se je zmerom jedlo z veliko žlico. (N. Kuret, Praznično leto Slovencev II., 1967, 167) | ||
| Dekan Šimen je dal hlapcu Juriju nekaj grošev, da jih bo imel za polič vina pri Žurgovem Mihi, medtem ko bodo po maši v cerkvi naše ljube Gospe jedli z veliko žlico v hiši bogatega kmeta in cerkvenega ključarja Ozimca. (M. Hace, Kmetje na prepihu, 1977, 128) | ||
| Ostal je tam na kosilu. Pri večerji, po njegovem povratku, rečem tjavdan: »Danes sta pa kosili pri mami z veliko žlico, kajneda?«. (M. Černič, Doživljaji in doživetja, 1954, 179) | ||
| 2. v veliki količini, z veliko intenzivnostjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vzgojiteljice so od Adamovih časov. Počutijo se, kot da so z veliko žlico požrle božjo modrost. (J. Updike – M. Mihelič, Zakonski pari, 1971, 313) | |
| Vidiš, zmeraj misliva, da sva pamet in modrost požrla z veliko žlico, nazadnje se pa zmeraj izkaže, da sva velika bedaka. Lepo godljo sva skuhala. (P. Golia, Igre, 1953, 287) | ||
| Beži, beži! Ti misliš, da si pamet z veliko žlico pobral, a jaz ti povem, da je nisi. (J. Potrč, Krefli, 1953, 55) | ||
| S preveliko žlico ste zajemali, zato je zadnji čas, da postanete nekoliko skromnejši. (Teleks 1981, št. 16, 163) | ||
| Izvor frazema | ||
| Izraz velika žlica, ki je v prislovnozveznem frazemu z veliko žlico in v frazemu jesti z veliko žlico, je prispodoba za veliko količino hrane, ki je ljudem kdaj pa kdaj ali stalno na razpolago. Iz izhodiščnega frazema jesti z veliko žlico, ki v prispodobi še ohranja povezavo s hrano, se je frazemska prislovna zveza z veliko žlico osamosvojila v pomenih ‘dobro in obilno’; ‘v veliki količini, z veliko intenzivnostjo’, ki se uporablja tudi na drugih področjih, kot kažejo frazemi zajemati znanje z veliko žlico, pojesti (požreti) modrost z veliko žlico, zajemati življenje z veliko žlico. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr. | jesti velikom žlicom |
| hr., srb. | jesti velikom kašikom | |
| misli (umišlja) netko da je svu mudrost [kašikom] pojeo (pokusao, pozobao, popio, posrkao) | ||
| misli (umišlja) netko da je svu mudrost [kašikom] pokusao | ||
| misli (umišlja) netko da je svu mudrost [kašikom] popio | ||
| it. | a tutto spiano | |
| nem. | glauben, die Weisheit mit Löffeln gefressen zu haben/[alleine] gepachtet zu haben | |
| meinen, die Weisheit mit Löffeln gefressen zu haben/[alleine] gepachtet zu haben | ||
zajémati z velíko žlíco, gl. z veliko žlico.
zajémati življênje z velíko žlíco ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| zelo intenzivno živeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Reve, vam se še sanja ne, kaj vse se dogaja v širokem, svetlem svetu, kjer ljudje zajemajo življenje z veliko žlico, samo zajemajo, zajemajo dan in noč, noč in dan. Moj Jezus se v takih dneh pijače še dotaknil ni. (C. Kosmač, Hudo je, človek moj!, NB) | |
| Vesela pa je bila. Življenje je zajemala kar z veliko žlico, dokler ni seveda rodila nezakonskega otroka. (C. Kosmač, Težka nedelja, NB) | ||
| Preveč energije je v meni, da bi tam lahko bil srečen in zadovoljen. Želim ustvarjati, zajemati življenje z veliko žlico, ga preprosto izživeti, kar nujno vključuje tudi mestno dimenzijo. (Delo, 13. marca 2001, NB) | ||
| Vi ste zajemali življenje z veliko žlico, kakor ste pili tudi samo iz bokalov in štefanov; mi je zajemamo po malem, okušajoč požirek za požirkom. (A. Kraigher, Školjka, 1911, 89) | ||
| Približno tako mi je mesto prikazoval ata, kadar sem ga spraševal, zakaj je med nami taka razlika: mi noč in dan garamo, privoščimo si malo stvari, tam po mestih pa posedajo po senčnatih vrtovih, pijejo kavico in uživajo življenje z veliko žlico. (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. z veliko žlico. | ||
žlíca in kót star.; pren., tudi kot in žlica
| Pomen | ||
| hrana in postelja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In če se niso kako drugače zaposlili, so leta in leta službovali na kmetijah, nekateri tudi več let pri istem kmetu, v večni želji, da bodo – po nenapisanih, vendar človeških postavah imeli »žlico in kot«. (M. Makarovič, Pogledi na etnologijo, 1978, 303) | |
| »Jerneju odpovedal?« se je začudil Šalander. »Ni lepo, da mu je odpovedal; na stara leta odpovedal! Gre mu kot za pečjo in žlica pri skledi! Še oslepelega konja bi ne pognal iz hleva!« (D. Vučenov–M. Smolić, Simpozij o Ivanu Cankarju 1976, 1977, 190) | ||
| »Mreta«, je dejal, »sama si, jaz tudi. Ti daj meni bajto, jaz dam tebi skledo in žlico do smrti. Si zadovoljna?« (L. Zupanc, Tretji rod, 1938, 9) | ||
| Ná, pij, špansko vino je, žlahtni heres! Trči z mano, dobrotnikom, ki ti je dodelil kot in žlico do smrti! Na tvoje zdravje in na zdravje tvojih sinov! (I. Cankar, Krčmar Elija/Troje povesti, NB) | ||
| Za pravega Parižana pa je poletno romanje na jug »un must«. Z žlico in v kozarcu lahko Provanso začutiš tudi v Parizu. (Delo, 23. maj 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem žlica in kot, tudi kot in žlica, je nastal v kmečkem okolju. Nanaša se na ostarele hlapce ali dekle oziroma ostarele neporočene moške ali ženske, ki so vse življenje delali na kmetiji. Po nenapisanih človeških zakonih sta jim na starost pripadali hrana in postelja, kar je metaforično povedano z izrazom žlica in kot. Izraz kot tako kot bolj rabljena sopomenka preužitek se s pomenom v kmečkem okolju ‘pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika’ precej pokrivata s pomenom frazema žlica in kot. Razlika je v pravni urejenosti, ki sledi izraženi volji staršev (prejšnjih lastnikov). Kažejo jo izrazi: izgovoriti si preužitek, izgovoriti si kot, zapisan kot ter preužítkar v kmečkem okolju ‘kdor ima, uživa preužitek’, preužítkarica ‘ženska, ki ima, uživa preužitek’, preužítkarski ‘nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo’, preužítkarstvo ‘stanje, življenje preužitkarjev’; nar. kótar ‘preužitkar’ (SSKJ). V dveh zgledih nastopa sestavina žlica v zvezah skledo in žlico in z žlico in v kozarcu, ki pomenita ‘hrano’ ter ‘po hrani in pijači’. | ||
žlíca in vzglávje publ.; pren., tudi vzglavje in žlica
| Pomen | ||
| hrana in prenočišče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Komur pa le ni žal avtomobila, se bo na Vojskem lahko odpočil. Tudi za žlico in zglavje naj ga ne skrbi. (A. P., Delo, Pisani petek, 20. 8. 1971, 22) | |
| Večino postelj za to zimo pa je že prodanih. V vasi je še gostilna »Pri Metki«, kjer so cenejši pri žlici in vzglavju, a s prostorom so tudi bolj na tesno. (Drago Kralj, Delo, 17. 11. 1972, 8) | ||
| Šepavi turizem. Tudi za Slovenijo velja, da sta vzglavje in žlica premalo. (F. J., Delo, 18. 3. 1971, 19) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem žlica in vzglavje se oblikovno in vsebinsko navezuje na frazem žlica in kot (gl. zgoraj), vendar je nekoliko bolj sodoben. | ||
žlíca je pádla kómu v méd ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| življenjske razmere so se komu nenadoma zelo izboljšale | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Igravec je postal uspešen človek, sicer ne moremo reči, da mu je padla žlica v med, da je na vrhu svojih uspehov, ampak lepo vozi po voznem redu tega našega življenja. (Peter Božič, Perspektive 1963/64, 146) | |
| Manjša uganka je Vladimir Stepania. Čeprav je že neštetokrat padel na vozniškem izpitu, je zelo dobre volje, saj mu je s poškodbo Seattlovega krilnega centra Vina Bakerja padla žlica v med, kot sam pravi. (Delo, 29. mar. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. sekira je padla komu v med. | ||
Dostopnost