bi


	Slovensko gradivo

	bi pogojnik glagola bíti lat.‛sim, sis, sit …’, zanikano né bi. V Brižinskih spomenikih se za 1. os. ed. pogojnika uporablja še bim (10. stol.).

	Razlaga

	Enako je hrv. čak. bin, 2. os. biš, 3. bi in stcslovan. 1. os. ed. bimь ‛jaz bi bil’. To je ostanek ide. želelnika 1. os. ed. bhu̯-ih1-m(i) ‛jaz bi bil (rad)’, ki je znan še v stlit. bime ‛bi bili’, pret. bit ‛je bil’ in končnici za tvorbo želelnika 1. os. ed. -tum-bi-au, lat. 3. os. ed. fīt ‛naj bo’. Ta želelnik je verjetno nastal sekundarno iz želelnika 1. os. mn. h1s-ih1-mé, pri čemer se je b- vzpostavil analogno po pslovan. by̋ti, sloven. bíti, lit. bū́ti, lat. f- pa po lat. fīō ‛bom, postanem’. V štok. pogojniku 1. os. ed. bȋh, 2.–3. os. bȋ se ohranja stari aorist pslovan. glagola by̋ti ‛biti’, stcslovan. byxъ, ki je enak s stind. 3. os. ed. (á)bhū́-t, gr. 1. os. ed. éphȳn. Iz aor. nastali *by je znan tudi v drugih slovan. jezikih, npr. v polj. jeśli by ‛če bi’ itd. (SP I, 249, 471, Be I, 19, Po, 150).

Fran > Etimološki