| Slovensko gradivo | ||
| bútelj -tlja in -na m lat.‛homo stultus’ (19. stol.), bȗtec, bútast; po humorističnih zgodbah F. Milčinskega (1867–1932) z naslovom Butalci, ki so izšle leta 1948, tudi butȃlec ‛butec’. | ||
| Razlaga | ||
| Izpeljano iz nar. búta ‛debeloglavec’, bȗtec, kar nar. pomeni tudi ‛utež stenske ure’ in ‛mlada žaba’. Poimenovanja neumnega človeka so večkrat izpeljana iz besede, ki pomeni ‛glava’, npr. sloven. bȗčman iz búča. Sloven. búta, prvotno ‛nekaj debelega, debeli konec palice, tolkača’, iz česar je izpeljano tudi butíca in morda tudi búča v pomenu ‛glava’, je sorodno s sloven. būtati. Druga besedotvorna možnost je neposredna izpeljava iz sloven. būtati, bútiti ‛tolči’ po zgledu besedotvornih parov tipa tépec – tépsti. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej būtati, butíca, búča. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost