| |
| Slovensko gradivo |
| |
| kjẹ̄ prisl. lat.‛ubi’, star. kej, gdi, ki (16. stol.), nedoločno nekjẹ̄. |
| |
| Razlaga |
| |
| Nar. kẹ́, dẹ́ se je razvilo iz *kъdȅ. Današnje kjẹ̄ ima umetno vpeljani j pod vplivom prisl. tjȁ, ki se nar. glasi kȅ. V zah. narečjih je k temu pripomogel razvoj ẹ̄ > i̯ẹ̄ (RaZD II, 288 ss.). Enako je stcslovan. kъde, hrv. gdjȅ, srb. gdȅ, strus. kъde, češ. kde. Pslovan. *kъdȅ ‛kje’ (različica *kъdě̋ je nastala pod vplivom mestnika ednine na pslovan. *-ě) se je razvilo iz ide. *ku̯u-dhe, kar se ohranja še v stind. kúha, av. kudā, likijsko cudi, lidijsko kud, valiž. cwt, osk. puf, umbr. pufe ‛kje’, z odpadom vzglasnega soglasnika še lat. ubī̆ ‛kje’ (ali-cubī̆ ‛nekje’). Ide. *ku̯u-dhe je zloženka iz ide. *ku̯u ‛kje’, ki se ohranja še npr. v alb. ku ‛kje’, lit. kur ‛kje’ in v različici z dolgim samoglasnikom v stind. kū́, av. kū ‛kje’, in členice *-dhe (Be II, 34 s., Ra II, 217, ES XIII, 173 s., Po, 647). |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi kjẹ̑r in dalje k, ki1, kdọ̄. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 12. 2024.