| Slovensko gradivo | ||
| klofȗta1 -e ž lat.‛alapa’ (18. stol.), klofutáti, klófniti (18. stol.), oklofutáti (17. stol.), nar. klofáti ‛klofutati’. Nar. sloven. klofȗta pomeni tudi ‛najdaljše pero iz krila ptice roparice’ in ‛vlačuga’. | ||
| Razlaga | ||
| Besedotvorno izhodišče klofáti ‛klofutati’ je lahko izposojeno iz nem. klapfen ‛tolči, klofutati’, Klapf ‛udarec, klofuta’. To je jnem. različica onomatopeje, ki se v spnem. pojavlja kot klapp, o čemer glej dalje klȃpati1, klafáti (Kl, 373). Druga možnost je izhajanje iz klopáti ‛tleskati, klofutati, tolči’, kar temelji na onomatopejski osnovi *klop poleg *klep, *klap, znani v -klopīti, klepáti in tam navedenem gradivu. Če je pravilna ta domneva, je sprememba p v f ali ekspresivna (Be II, 46) ali pa nastopila zaradi vpliva navedenih podobnih nem. besed. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost