Slovensko gradivo | ||
lúč lūči ž lat.‛lux, lumen’ (16. stol.), lūčca, lúčka. | ||
Razlaga | ||
Enako je cslovan. lučь ‛luč, žarek’, hrv., srb. lȗč ‛svetloba, žarek’, star. ‛trska za svetenje, bakla’, rus. lúč ‛žarek’, češ. louč ‛trska, bakla’. Pslovan. *lučь̏ se je razvilo iz ide. korenskega samostalnika iz baze *leu̯k- ‛svetiti’, iz katerega je še lat. lūx ‛luč, svetloba’. Iz iste baze je še npr. stind. rócate ‛sveti se, sije’, rocáyati ‛osvetljuje’, rúci-, roká- ‛svetloba’, arm. lois, valiž. llug ‛svetloba, sijaj’, gr. leukós ‛svetel, bel’, lat. lūmen ‛svetloba’, got. liuhaþ ‛svetloba’, stvnem. lioht, nem. Licht, ags. lioh, angl. light ‛svetloba, luč’, stprus. luckis ‛trska (za svetenje)’ (Be II, 154, ES XVI, 165 s., Po, 687 ss.). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi lučáti, lȗknja, lúna, lȗnj, lȅsk, lísa, rȋs in izposojenke lucȇrna, ilustrácija, lẹ̄ščerba, lúster. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³