| Slovensko gradivo | ||
| pasȋven1 -vna prid. ‛nedejaven’ (19. stol.), pasȋvnost; pȃsiv ‛trpnik’, pȃsiven. | ||
| Razlaga | ||
| Tujka, prevzeta in prilagojena (eventualno prek nem. passiv) iz frc. passif v enakem pomenu (< lat. passīvus ‛razkropljen, občutljiv’), kar je pridevnik, izpeljan iz lat. passus, trpnega deležnika glagola patī ‛trpeti’. Pasȋven je torej prvotno ‛takšen, ki pri dogajanju ne sodeluje dejavno, temveč le kot nekdo, na katerem se glagolsko dejanje vrši, ki pri tem sodeluje le kot ‟trpeča” oseba’ (He, 361). V slovnici pȃsiv (lat. passīvus tudi ‛pasiven, trpni’) pomeni trpnik, trpni način, tj. način, pri katerem je osebek le pasivno, ne da bi za to kaj storil, udeležen pri glagolskem dejanju, npr. hiša je bila zgrajena. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi paciȅnt, pasjȃnsa, pasijọ̑n. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost