skrȗn


	Slovensko gradivo

	skrȗn skrúna prid. ‛umazan, nečist’ = lat.‛sordidus, spurcus, immundus’ (16. stol.), skrúniti prvotno ‛mazati, onečejati’, skrunȋtelj, skrȗmba, skrunóba, oskrúniti (16. stol.), oskrȗnjen.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. skvrъnъ, skvrъnьnъ ‛nečist, skrunilen’, star. hrv. skvrn ‛grd, gnusen’, danes skvȑna ‛(moralni) madež, umazanija’, skvŕniti ‛skruniti’, rus. skvérna ‛madež, nesnaga, blato’, češ. skvrna ‛madež’. Pslovan. skvь̑rnъ ‛umazan’ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Beseda je morda izpeljanka iz glagola pslovan. skvérti, sed. skvь̏rǫ ‛topiti (maščobo)’ (glej cvrẹ́ti), iz česar bi sledilo, da je bil prvotni pomen ‛zamaščen, omaščen, oškropljen z maščobo’ (M. S. pri Be III, 250). Manj verjetna je primerjava z lat. squarrōsus ‛krastav, grintav, grob’ (WH II, 583) ali domnevanje sorodstva z ide. heteroklitično osnovo sk'ṓr, rod. sk'nés ‛blato, nesnaga’, ki se ohranja npr. v gr. skṓr, het. šakkar ‛iztrebek’, rus. sór ‛smeti’ (Va III, 637, 720).

Fran > Etimološki