| |
| Slovensko gradivo |
| |
| srẹ́ča -e ž lat.‛fortuna, felicitas’ (16. stol.), srẹ́čen, srẹ̑čka, srẹ̑čnik, nesrẹ́ča, nesrẹ́čen, nesrẹ̑čnik, osrẹ́čiti, onesrẹ́čiti, posrẹ́čiti se, ponesrẹ́čiti se, posrẹ̑čen, ponesrẹ̑čen. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. sъręšta ‛dogodek, srečanje’, hrv., srb. srȅća ‛sreča’, sorodno še rus. vstréča ‛srečanje, sprejem’. Prvotno *sъrę̋t'a (rus. beseda je iz *vъz-sъrě̋t'a) je pomenilo ‛srečanje, naključje, dogodek’. Današnji pomen se je razvil iz predstopnje ‛dogodek, naključje’, verjetno po izpustu prilastka v zvezah tipa *dobra̋ja sъrę̋t'a ‛dobra sreča, dobro srečanje’, na kar bi kazala zveza z nasprotnim pomenom zla sreča ‛nesreča’. K pomenskemu prehodu prim. še angl. hap ‛dogodek, sreča’, happy ‛srečen’ poleg happen ‛zgoditi se’. Pslovan. *sъrę̋ta, *sъrě̋t'a ‛srečanje’ sta izpeljanki iz pslovan. *sъrě̋sti, sed. *sъ̏ręt'ǫ ‛najti, srečati’ (M. S. pri Be III, 306), |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| o čemer glej dalje srẹ̑čati, obrẹ̑sti1. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 29. 11. 2024.