| |
| Slovensko gradivo |
| |
| žȋcati -am nedov. lat.‛mendicare’ (20. stol.), žȋcar, nažȋcati. |
| |
| Razlaga |
| |
| Prevzeto iz hrv., srb. žȉcati ‛prosjačiti’, kar etimološko ni dokončno pojasnjeno. Glagol žȉcnuti je znan v pomenu ‛udariti s šibo’, zato lahko domnevamo, da je žȉcati izvorno nedovršni par k temu, da se je torej pomen ‛prosjačiti’ razvil iz pomena ‛švrkati, tolči’. Beseda izgleda izpeljanka iz hrv., srb. žȉca ‛žica, nit, struna’. Iz naglasnih razlogov je manj verjetno izvajanje iz izimenskega glagola *žitьca̋ti iz *žitьcь̏, primerljivega s češ. půjčit ‛posoditi’ < *pò-žitьčiti k *žitъkъ ‛uporaba, življenjska potrebščina’. |
| |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 2. 2025.