| Slovensko gradivo | ||
| žūgati -am nedov. ‛groziti, pretiti, opozarjati’ = lat.‛minari, monere’ (17. stol.), žúgniti, požūgati ‛prisiliti, uveljaviti svojo voljo’, užūgati ‛ugnati’, zažūgati ‛zagroziti’. | ||
| Razlaga | ||
| Enako ali sorodno je nar. srb. sb. žȕgat ‛neprestano nagovarjati, da se kaj naredi’, hrv. žȕgati, žùgati ‛gagati, čebljati, pogovarjati se, kramljati, opravljati, klevetati’, nar. rus. žugákatь, žugúkat ‛drdrati, ropotati, voziti se, kričati’, češ. žuchat ‛topotati’, žuchlat ‛blebetati, čenčati’. Pslovan. *žűgati, *žűxati ‛čvekati, kričati, delati hrup’ je verjetno nastalo iz reduplicirane osnove *geu̯h2-g- korena *geu̯h2- ‛klicati, vpiti’, o katerem glej dalje gọ̑vor (M. F. pri Be IV, 482). Manj verjetno gre za tvorbe iz onomatopeje *žu, ki posnema šumenje, brenčanje in podobne zvoke in ki se pojavlja tudi v drugih jezikih, npr. lit. žiáugčioti ‛kolcati se, rigati, bruhati, sopihati’ (Sk III, 686). | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Deli geslo
Dostopnost