nagóbčnik nagóbčnika[nagópčnik] samostalnik moškega spolapriprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi► glag. + sam. beseda v tožilniku - ● imeti, nositi nagobčnik ● natakniti nagobčnik
Zagledala sva psa, ki je imel nagobčnik. Če vodimo s seboj psa in se znajdemo med drugimi planinci, smo dolžni psu nadeti nagobčnik. ► sam. beseda + brez + sam. beseda v rodilniku Sredi dvorišča je stal pes brez nagobčnika in vrvice. Za potencialno nevarne pasme je obvezen nagobčnik. natakniti nagobčnik komu - natakniti nagobčnike komu
- nadeti nagobčnik komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnike komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnik komu
- PRIMERJAJ ŠE: natikanje nagobčnika (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natakniti/nadeti/natikati nagobčnik/nagobčnike komu
preprečiti, preprečevati komu svobodno javno izražanje misli, mnenjVlada nam hoče natakniti nagobčnik. Če namerava oblast novinarjem nagobčnike natakniti vsakokrat, ko bomo hoteli pisati o čem, kar komu od akterjev ne bi bilo všeč, potem se lahko poslovimo od svobode tiska in govora. Ali bo režimu s tem politično montiranim procesom uspelo opoziciji nadeti nagobčnik, je vprašljivo. Na oblast pogosto letijo očitki, da natika nagobčnike političnim oporečnikom in neodvisnim medijem. Država je relativno znosna samo, kadar nikomur ne natika nagobčnika. natikanje nagobčnika (komu) - natikanje nagobčnikov (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natikanje nagobčnika/nagobčnikov (komu)
preprečevanje svobodnega javnega izražanja misli, mnenjZdi se, da so bili strahovi in obtožbe o natikanju nagobčnika poslancem opozicije ob sprejemanju novega poslovnika povsem odveč. Prav groteskno je, da poskusi natikanja nagobčnikov prek kazenskih ovadb jemljejo dragoceni čas pristojnim organom. | EDNINA |
| imenovalnik | nagobčnik |
| rodilnik | nagobčnika |
| dajalnik | nagobčniku |
| tožilnik | nagobčnik |
| mestnik | pri nagobčniku |
| orodnik | z nagobčnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nagobčnika |
| rodilnik | nagobčnikov |
| dajalnik | nagobčnikoma |
| tožilnik | nagobčnika |
| mestnik | pri nagobčnikih |
| orodnik | z nagobčnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nagobčniki |
| rodilnik | nagobčnikov |
| dajalnik | nagobčnikom |
| tožilnik | nagobčnike |
| mestnik | pri nagobčnikih |
| orodnik | z nagobčniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nagobčnik | nagobčnika | nagobčniki |
| rodilnik | nagobčnika | nagobčnikov | nagobčnikov |
| dajalnik | nagobčniku | nagobčnikoma | nagobčnikom |
| tožilnik | nagobčnik | nagobčnika | nagobčnike |
| mestnik | pri nagobčniku | pri nagobčnikih | pri nagobčnikih |
| orodnik | z nagobčnikom | z nagobčnikoma | z nagobčniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | nagóbčnik |
| rodilnik | nagóbčnika |
| dajalnik | nagóbčniku |
| tožilnik | nagóbčnik |
| mestnik | pri nagóbčniku |
| orodnik | z nagóbčnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nagóbčnika |
| rodilnik | nagóbčnikov |
| dajalnik | nagóbčnikoma |
| tožilnik | nagóbčnika |
| mestnik | pri nagóbčnikih |
| orodnik | z nagóbčnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nagóbčniki |
| rodilnik | nagóbčnikov |
| dajalnik | nagóbčnikom |
| tožilnik | nagóbčnike |
| mestnik | pri nagóbčnikih |
| orodnik | z nagóbčniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nagóbčnik | nagóbčnika | nagóbčniki |
| rodilnik | nagóbčnika | nagóbčnikov | nagóbčnikov |
| dajalnik | nagóbčniku | nagóbčnikoma | nagóbčnikom |
| tožilnik | nagóbčnik | nagóbčnika | nagóbčnike |
| mestnik | pri nagóbčniku | pri nagóbčnikih | pri nagóbčnikih |
| orodnik | z nagóbčnikom | z nagóbčnikoma | z nagóbčniki |
| EDNINA |
| imenovalnik | nagọ̑bčnik |
| rodilnik | nagọ̑bčnika |
| dajalnik | nagọ̑bčniku |
| tožilnik | nagọ̑bčnik |
| mestnik | pri nagọ̑bčniku |
| orodnik | z nagọ̑bčnikom |
| DVOJINA |
| imenovalnik | nagọ̑bčnika |
| rodilnik | nagọ̑bčnikov |
| dajalnik | nagọ̑bčnikoma |
| tožilnik | nagọ̑bčnika |
| mestnik | pri nagọ̑bčnikih |
| orodnik | z nagọ̑bčnikoma |
| MNOŽINA |
| imenovalnik | nagọ̑bčniki |
| rodilnik | nagọ̑bčnikov |
| dajalnik | nagọ̑bčnikom |
| tožilnik | nagọ̑bčnike |
| mestnik | pri nagọ̑bčnikih |
| orodnik | z nagọ̑bčniki |
| EDNINA | DVOJINA | MNOŽINA |
| imenovalnik | nagọ̑bčnik | nagọ̑bčnika | nagọ̑bčniki |
| rodilnik | nagọ̑bčnika | nagọ̑bčnikov | nagọ̑bčnikov |
| dajalnik | nagọ̑bčniku | nagọ̑bčnikoma | nagọ̑bčnikom |
| tožilnik | nagọ̑bčnik | nagọ̑bčnika | nagọ̑bčnike |
| mestnik | pri nagọ̑bčniku | pri nagọ̑bčnikih | pri nagọ̑bčnikih |
| orodnik | z nagọ̑bčnikom | z nagọ̑bčnikoma | z nagọ̑bčniki |
nagóbčnik nagóbčnika[nagópčnik] samostalnik moškega spolapriprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristiZagledala sva psa, ki je imel nagobčnik. natakniti nagobčnik komu - natakniti nagobčnike komu
- nadeti nagobčnik komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnike komu
- v nedovršni obliki natikati nagobčnik komu
- PRIMERJAJ ŠE: natikanje nagobčnika (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natakniti/nadeti/natikati nagobčnik/nagobčnike komu
preprečiti, preprečevati komu svobodno javno izražanje misli, mnenjVlada nam hoče natakniti nagobčnik. natikanje nagobčnika (komu) - natikanje nagobčnikov (komu)
- STRNJENI PRIKAZ: natikanje nagobčnika/nagobčnikov (komu)
preprečevanje svobodnega javnega izražanja misli, mnenjZdi se, da so bili strahovi in obtožbe o natikanju nagobčnika poslancem opozicije ob sprejemanju novega poslovnika povsem odveč. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost