bíti po ênem kopítu ekspr.; pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| biti enak | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In prav nič mi niso všeč. Preveč so po enem kopitu vse, premalo jim je do pravičnosti in premalo spoštujejo osebno ali podedovano lastnino. (I. Zorec, Izgnani menihi, NB) | |
| Kopito po nogi, ne noga po kopitu! (V 1917, 159) Bratom? Z drugimi? Saj so vsi brezbrižni, vsi po enem kopitu. (Deledda – Lovrenčič, Skušnjave, 164) | ||
| Vsi so po istem kopitu (V 1917, 159). Še bolj me je spominjal Nicawbrovih nekak nepopisljiv značaj obledele odličnosti na hiši, ki sem jo iskal, po katerem se je razlikovala od vseh drugih hiš na tej cesti – čeprav so bile vse po enem kopitu … (Ch. Dickens – O. Župančič, David Copperfield II, 1937, 133–134) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. po enem kopitu. | ||
bíti po ístem kopítu, gl. biti po enem kopitu.
člôvek stárega kopíta redko; pren., tudi mn., v povedni rabi
| Pomen | ||
| kdor se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Kadar koli se kdo odloči pognati kaj v pravo smer, se pojavijo ljudje »starega kopita« in na vse mogoče in nemogoče načine ovirajo dobro stvar. (Delo, 20. maja 1999, NB) | |
| S takimi spisi in pogovori pride se najbolj do živega kmeta starega kopita. (Dol. nov. 1887, 116) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem v različici mož starega kopita z nemško razlago ʻein Mann von altem Schrottʼ je že v Plet. I, 435, in je v enaki obliki v Glonarju, SSJ 171, z razlago: ʻnedostopen za novosti in novotarije.ʼ Frazem mož stariga kopita je tudi v Cig. II, 1419, pri iztočnici Schrott kot ena od razlag nem. ein Mann vom alten Schrott und Korn: ʻpoštenjak, mož starih navad, praviga, stariga poštenja,ʼ mož stariga kopita, ʻstare korenine, korenjak.ʼ Sestavina mož se v novejšem gradivu zamenjuje s splošnejšim človek (ljudje). Sestavina starega kopita v vlogi prilastka se preneseno uporablja v pomenu ‘ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov’ in je bila podstava za tvorbo sopomenskega pridevnika starokopiten in samostalnika starokopitnež (prek besedne zveze starokopiten človek). | ||
hudíčevo kopíto zastar.; pren., tudi v medmetni rabi
| Pomen | ||
| hudičevo, vražje delo | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Kako bedasto sem prezrl, da njegovega predloga ni spodbudilo dobrodelno-prijateljsko sočutje, temveč da je izpod halje tega prijateljstva štrlelo hudičevo kopito. (H. Habe – B. Avsenak, V imenu hudiča, 1965, 61) | |
| Seveda so nekateri učitelji … tu v vsej stvari zaslutili hudičevo kopito. (Jilemnicky – Polje, 143) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kopito je eden od atributov hudiča in je v besedni zvezi hudičevo kopito dobilo pomen ‘hudičevo, vražje delo’. V medmetni rabi v zvezi tristo kopit(ov) in pri vragovem kopitu pa je kopito že metafora za hudiča. Ta raba je zastarela in jo najdemo pri nekaterih slovenskih klasikih. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | v tom je čertovo kopýtko |
| z toho kouká čertovo kopýtko | ||
| rus. | tut delo nečisto | |
íti po ênem kopítu, gl. po istem kopitu.
kopíta (kopíto) trébiti kómu zastar.; pren.
| Pomen | ||
| tesno zasledovati koga; pestiti kogadobro mi je kopito trebil | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Sovražnik ga ne bo mogel dobiti na muho, saj mu ne daje nobene tarče – Jalov posel, kakor žepnemu nožiču na ostrino meriti, in na umiku, kadar nam kopita trebijo, kako urno jih bo pobiral naš Slabe, damski krojač. (W. Shakespeare – V. Pavšič. (M. Bor), Henrik IV., 1957, 194) | |
móž stárega kopíta, gl. človek starega kopita.
natégniti kóga/kàj na kopíto, gl. nategovati koga/kaj na kopito.
nategováti kóga/kàj na kopíto ekspr.; pren., dov. nategniti in natezanje
| Pomen | ||
| (poskušati) umeščati koga, kaj v določen vzorec, kalup, model | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tako vsa kritika, bodisi gledališka, bodisi likovna, nateguje umetnike in njihova dela na kopita, ki so jih naredili v inozemstvu, ne skuša pa najti našega jugoslovanskega, slovenskega merila, ob katerem bi merili našo umetnost. (Milan Butina, Perspektive 1963/64, 433) | |
| Evropejci nategujejo Azijo na svoje kopito. (Tynjanov V. – I. Brnčič, Dekabrist Kihelbeker, 114) | ||
| Na kopito družbe pa se brez pomislekov nategne Metodov protiigralec Žumer. Njegov socialni izvor je tak, da socializma »od materinega mleka ven« ne more razumeti, to pa ga ne ovira, da bi ne znal poiskati korita, ki mu ga družba v svoji življenjski širini nudi. (Tine Orel, Naša sodobnost 1961, 1042) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem je nastal iz besedne zveze nategovati kaj na kopito, v kateri sestavini kopito pomeni ‘spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval’. S prenosom na druga življenjska področja in na osebe je besedna zveza dobila pomen ‘(poskušati) umeščati koga, kaj v določen vzorec, kalup, model’. Glagolska sestavina frazema je lahko spremenjena v glagolnik natezanje, nategovanje. Tako je nastal frazem natezanje koga/kaj na kopito v pomenu ‘(poskus) umeščanja v določen vzorec, kalup, model’. | ||
natézanje kóga/kàj na kopíto, gl. natezanje.
po ênem in ístem kopítu, gl. po istem kopitu.
po ênem kopítu, gl. po istem kopitu.
po ístem kopítu ekspr.; v prislovni rabi, pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko; na enak način | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Noyce in ostali so ustanovili podjetje Fairchild Semiconductor, in po istem kopitu so bile ustanovljena še vsa kasnejša nova podjetja v Silicijevi dolini. (Robert X. Cringely, Naključni imperiji, NB) | |
| To brez dvoma velja za avstralska obeležja, ki so v veliki meri oblikovana po istem kopitu. Med seboj jih loči predvsem velikost in stilna razporeditev sicer precej podobnih elementov. (Oto Luthar, O žalosti niti besede, NB) | ||
| Mali v tem pogledu zaradi stroškov ne zmorejo več konkurirati velikim trgovskim središčem. Vendar tudi vsi veliki ne razmišljajo po istem kopitu. (Delo, 13. mar. 2001, NB) | ||
| Če bi delali po istem kopitu kot tekmeci, ne bi nikamor prišli v še sprejemljivem časovnem obdobju. Rabili smo nekaj novega. (Delo, 10. dec. 2002, NB) | ||
| In po istem kopitu je pravzaprav narejen tudi prvi del. Zgodba je bila namreč znana že dobrih 14 dni pred premiero filma … (Delo, 24. maja 1999, NB) | ||
| Veste, s katerim amandmajem, tisto, kar se vleče že od 1993. leta. Po istem kopitu je šlo. Z rahlim nasmehom vladajoče stranke. (Državni zbor RS: 6. izredna seja, 20. 4. 2001, NB) | ||
| In po istem kopitu je pravzaprav narejen tudi prvi del. Zgodba je bila namreč znana že dobrih 14 dni pred premiero filma … (Delo, 24. maja 1999, NB) | ||
| Pravičnemu presojevalcu in ocenjevalcu dejanja in nehanja primorske inteligence v tem 17 let dolgem razdobju pa mora biti, z ozirom na večkrat menjajoče politične prilike v Italiji, takoj jasno, da ne gre soditi po enem in istem kopitu začetka … (Samec, Sodobnost 1933, 129) | ||
| V terdi skali pa tudi nisi zlate žile zapazil, ker zemlja je od zunaj in znotraj vsa po enem kopitu ustvarjena. (J. Mencinger, Zlato pa sir, SG 1860, 6. zv., 37) | ||
| Tudi ne zidajo mravlje le po enem kopitu (po eni šabloni) kot čebele, ampak se ravnajo po razmerah. (Fr. Pengov, V 1921, 33) | ||
| Vse po enem kopitu. (M. Bojc, Pregovori, 1974, 236) | ||
| … ali treba je, to mi bode vsakdo rad priznal, da velja v listu samo ena slovnica; bati se ní, da bode potem vse po enem kopitu, stilističnih posebnosti ostane vendar dovolj vsakemu pisatelju. (J. Stritar, Literarni pogovori, Z 1877, 15) | ||
| Knjiga ni napisana po enem kopitu, tako da bi iz nje žarčil samo en pogled, ampak bo pozoren bralec opazil različne poglede na vprašanja, ne glede na to, da so se dotikali različnih literarnih vrst. (Delo, 9. mar. 2001, NB) | ||
| Ženitna pisma se delajo po starih kopitih. (J. Mencinger, Moja hoja na Triglav, 1897, 35) | ||
| … če bi delali še slej ko prej po starem kopitu. (M. Košir – Miltatuli, Maks Havelaar, 1939, 248) | ||
| »Brez ženstva ni naroda,« nadaljeval je Radivoj. »Kdor torej pridobi ženstvo, ta reši narod. Tega ne pomislijo naši prvaki, ki po starem kopitu politične otrobe vežejo. (F. Detela, Trojka, 1897, 161) | ||
| Res da se vedno deržé starega kopita pri svojem delu; to pa le za to, ker jih nima kdo podučiti. (F. Levstik, Popotovanje, SG 1858, 140) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem po istem kopitu z različicami po enem kopitu, po enem in istem kopitu, po starem kopitu temelji na sestavini kopito v pomenu ‘spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval’. V prislovni rabi se je s prilastki en, isti, star razvil preneseni pomen, ‘izraža, da ima kaj ustaljeno ali pogosto se ponavljajočo obliko’. Ta pomen se izkazuje npr. z glagolom biti, medtem ko se je v zvezi z drugimi glagoli, npr. delati, iti, meriti, razmišljati, razvil še pomen ‘na enak način’. Prilastkovni sestavini en in isti se lahko uporabita tudi skupaj, npr. soditi po enem in istem kopitu. | ||
po stárem kopítu, gl. po istem kopitu.
pobráti kopíta star.; mn., pren.
| Pomen | ||
| vzeti vse svoje stvari in oditi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | A kadar se /sovražnik/ krač in pečenke napíta / Brez »zdrava ostáni« pobere kopita. (F. Levstik, Z 1870, 297) | |
| Pa kakor nalašč, žolnir ni pokazal nikake priprave, da bi pobral kopita in odšel. (J. Jurčič, Klošterski žolnir, SG 1866, 6) | ||
| Pravi fant je bil tisti. Škoda, da je moral kopita pobrati iz našega kraja. (J. Jurčič, Deseti brat, 1866, 245) | ||
| In gorje hlapcu, če se je v gospodovej službi napil kedaj! Takoj je moral pobrati svoja kopita ter odlaziti. (I. Tavčar, Miha Kovarjev, Slovenska knjiga, 1880, 52) | ||
| Ko sem si mislil, da mora biti tudi ženi že zadosti, pospravil sem svoj sveženj in pobral kopita ter se potegnil čez sivo morje. (I. Tavčar, V Zali, LZ 1894, 710) | ||
| Ljudje pa se niso zmenili za Matijevo jezo, in ko so bili vozovi izginili na samostanskem dvorišču, so se gnetli za vozovi in silili naprej, da bi še enkrat videli novega opata. Matija pa je v svoji jezi pobral kopita in šel iz vasi, ker ni mogel udušiti svoje jeze, da je narod tako nespameten in nemožat. (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kopito ‘spodnjemu delu noge podobna, navadno lesena priprava za izdelovanje, oblikovanje obuval’ je eno od osnovnih čevljarskih orodij. Preneseno se množinsko uporablja na drugih področjih v pomenu ‘vse, kar kdo lahko odnese s seboj’. Iz tega pomena se je v zvezi pobrati kopita razvil pomen ‘vzeti vse svoje stvari in oditi’, kot nadaljnja stopnja pa lahko tudi pomen ‘zaradi kakega razloga na hitro, naglo oditi’. V velelniku se uporablja kot grožnja, ukaz. V daljši in sodobni različici pobrati šila in kopita je kopitu dodano drugo osnovno čevljarsko orodje šilo. | ||
pobráti šíla in kopíta, gl. šilo.
trísto kopít(ov) zastar.; mn.; v medmetni rabi
| Pomen | ||
| tristo hudičev; za hudiča, pri hudiču | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | … in zadrl se je vanj: Tristo kopit, pa tvoja garjava glava. (J. Mencinger, Cmokavzar in Ušperna, LZ 1883, 446) | |
| Ne razbijaj vender!« »Kdo bi ne razbijal, tristo kopitov. (Kersnik – Jurčič, Rokovnjači, LZ 1881, 590) | ||
| Pa kaj dekle; otrok je to – tristo kopitov. (J. Kesnik – J. Jurčič, Rokovnjači, LZ 1881, 522) | ||
| Prav imate mojster, pri vragovem kopitu. (J. Verne, Caharija, 23) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. hudičevo kopito. | ||
Dostopnost