bíti mólzna kráva, gl. [kot] molzna krava.
čàs debélih kráv, gl. čas.
čàs súhih kráv, gl. čas.
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép ekspr.; primera, pren., tudi kravji rep
| Pomen | ||
| biti zelo zgovoren, čvekav; imeti zelo dolg jezik | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Besede so govorile o nekem podeželskem ljudstvu, pri katerem so tudi primerjave prihajale s podeželja: ‘Ima tak jezik kot krava rep’; ‘Počasen si kot megla brez vetra’; ‘Pri vas je mrzlo, kakor na pogorišču’. (Peter Handke, Ponovitev, NB) | |
| Tega je imela nekaj na zalogi. Pa dolg jezik kot »krava rep«, ko je šlo za njene pravice in krivice. (Delo, 20. apr. 2000, NB) | ||
| Pa bolj kot na bogastvo, na pridnost in na lepoto je bila ponosna na svoj jezik: nabrušen je bil kakor britev, dolg kakor kravji rep in noben jezični dohtar mu ni bil kos. (F. Milčinski, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, 1917, 49) | ||
| »Vse, kar je dobrega, so pobrale brigade, okrožja in divizija. Tisti vaš, ki vas spremlja, ima gobec kot krava rep. Ali pogumen je, da je kaj. (M. Hace, Naši obrazi, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera imeti [dolg, tak] jezik kot krava rep je zelo nazorna, saj se nanaša na kravji rep, ki je prav primeren za predstavo o neobičajni dolžini. Seveda pa bi bila primera zadostna tudi brez sestavine rep, saj je tudi kravji jezik v primerjavi s človeškim zelo dolg. To je razvidno tudi iz hrvaške primere. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | ima dàlàg ezik kato zmija |
| češ. | mlít hubou jako pes ocasem | |
| hr. | imati jezik kao krava rep | |
| mak. | brblja kako vodenica | |
| mele kako vodenica | ||
| rus. | jazyk kak britva u kogo | |
| slš. | mat’ jazyk ako suka chvost | |
| ukr. | maty jazyk jak u korovy hvist | |
iméti góbec kot kráva rép, gl. imeti [dolg, tak] jezik kot krava rep.
kàkor kráva na bóben ekspr.; primera
| Pomen | ||
| prav nič | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Ti pa, ti. Kakor krava na boben. Ali sploh ločiš bolho od slona? (J. Jalen, Lesena peč/Norčava burka v treh dejanjih, NB) | |
| 24. jan. 2011 … Zanje ne veljajo reelekcije tako kot za znanstvenike na inštitutih in na univerzi in tudi … Na univerzi za zgodovino fosili, ki se na zgodovino spoznajo kot krava na boben! … (Google, www.vest.si/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera kakor krava na boben je skrajšana iz daljše spoznati se na kaj kot krava na boben ter je verjetno narejena po vzorcu bolj znane spoznati se na kaj kakor zajec na boben ali razumeti se na kaj kot zajec na boben. Obe se nanašata na boben, na katerega naj bi se razumela, spoznala krava in zajec. Ker se nanj v resnici sploh ne razumeta, ne spoznata, se z obema primerama ustvari pomen močnega zanikanja: ‘prav nič, sploh se ne razumeti, spoznati na kaj’. | ||
[kàkor] pét kráv za èn gróš star.; primera
| Pomen | ||
| neverjetno, nesmiselno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pet krav za en groš. (E. Bojc, 224–225, S. Prek, 142, Šašelj, Pregovori, 143) | |
| Mislim, da bo to pet krav za groš; in najboljša medicina, ki bi jo mogli dati svoji hčeri, bi bil po mojem lep in dober mož, za katerega bi imela ljubezen. (Molière - J. Vidmar; ID III, 1956, 286) | ||
| Škoda, če bi šli medtem na dopust in vas ne bo zraven na tem veselem maršu, ki se nam obeta. Pet krav za en groš! Morda bo tudi pet krav za en groš. (I. Matičič, Skozi plamene prve svetovne vojne, 1966, 286) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primero [kakor] pet krav za en groš omenja že Plet. I, 459, pri iztočnici krava: to je tako res, kakor pet krav za en groš, C. S primero, ki govori o popolnoma neresnični ceni za pet krav, se ustvari pomen popolne neverjetnosti, nesmiselnosti. Primero navaja pri iztočnici krava tudi J. Glonar (SSJ, 179): pet krav za groš (neverjetna stvar). | ||
[kot da] sva kráve skúpaj pasla? ekspr., iron.; kot vprašanje, tudi kot primera
| Pomen | ||
| izraža zanikanje enakosti s kom | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kdo pa si ti, da meni postavljaš vprašanja, je zaklical, od kdaj pa sva si midva tako domača, da bi se tule pomenkovala, kam gre cesarska vojska, sva midva krave skupaj pasla? (D. Jančar, Katarina, pav in jezuit, NB) | |
| »O Urban, ne bodi no tak!« je odgovoril Topolščak ponižno. »Saj sva vendar krave skupaj pasla doma na Gorenjih brdih, na Žlebedrovi gmajni!« In zidarček je pri tem prijazno in zaupljivo gledal proti rojaku, prav kakor da mu je storil največje veselje, če ga je spomnil, da sta skupaj krave pasla na Gorenjih brdih v Poljanski dolini. (I. Tavčar, Izza kongresa, NB) | ||
| »Neva!« sem bil sam toliko predrzen, da sem takoj izkoristil njeno prijaznost. Tudi pozneje sem jo ves čas klical po imenu, ko da sva skupaj pasla krave. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. (saj) nisva krav skupaj pasla. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | (chová se vůči němu) jako by s ním krávy pásl |
| jako by spolu [byli] krávy pásli | ||
| hr., srb. | nismo zajedno ovce čuvali | |
| rus. | (on otnositsja k nemu tak) budto oni vmeste skot (korov, gusej, svinej) pasli | |
[kot] mólzna kráva ekspr.; pren., navadno v povedni rabi, tudi kot primera
| Pomen | ||
| kar se da zelo izkoriščati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Za molzno kravo, za zabavo in za norca smo jim dobri, sicer pa se ne brigajo za nas. (F. Govekar, Svitanje, 1921, 268) | |
| Če izvoha, da imaš denar, potem nisi nikoli dovolj dobra molzna krava. (N. Matičič, Ljudje z rdečim nebom, 1969, 31) | ||
| Slovenc, tvoja zemlja je zdrava, / a drugim le molzna je krava. (I. Rob, ID, 1965, 337) | ||
| Nasprotniki so zbrali veliko število pristašev, ki so začeli skandirati: »Mi hočemo poceni mleko!« Roosevelt se je takoj znašel in zavpil: »Jaz sem predsednik, ne pa molzna krava.« (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| Stara in tehnološko zastarela rafinerija je namreč za Petrol še vedno dovolj donosna molzna krava, ki mu prinaša dobiček. Petrol poslovanje rafinerije kroji po svoji meri, saj je končno njen lastnik in le od nje kupuje naftne derivate. (Delo, 9. okt. 2000, NB) | ||
| Dolenjci smo si pomagali sami z izjemno nizko podporo države, čeprav v primerjavi z drugimi območji prispevamo več v državno blagajno. Vedno le pridno in potrpežljivo delamo, ne protestiramo, ne stavkamo, ne postavljamo cestnih zapor, državi skratka ne povzročamo težav in smo dobra molzna krava Sloveniji. (Delo, 13. feb. 1999, NB) | ||
| Mati Evropa je izvrstna molzna krava za nepridiprave. Samo lani so prevaranti oškodovali Evropsko unijo za 1,4 milijarde ekujev, kar je za sto milijonov več kot leta 1996. (Delo, 28. maja 1998, NB) | ||
| Realno pa lahko Olimpijo – s katero koli Zidarjevo opcijo – reši le strokovno usposobljena ekipa ambicioznih ljudi, za katere tudi že obubožani klub ne bo molzna krava. (Delo, 25. maja 2000, NB) | ||
| Prenos podatkov kot molzna krava. Evropski operaterji predvidevajo, da bo četrtino njihovega prihodka do leta 2004 predstavljal prenos podatkov prek omrežja tretje generacije. (Delo, 7. okt. 2002, NB) | ||
| Če pogledamo na lestvico desetih največjih slovenskih izvoznikov v letu 2001, vidimo, da je največji izvoznik Revoz v tujih rokah, drugi največji Gorenje in tretji Prevent imata izredno nizko povprečno plačo v podjetju … deseti HIT država vidi kot molzno kravo za proračun. (Delo, 19. okt. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem molzna krava, ki se uporablja tudi kot primera, je nastal iz besedne zveze molzna krava v pomenu ‘krava, ki ima, daje mleko’, preneseno na človeka ali stvari ‘kdor, kar se da zelo izkoriščati’. Frazem je tudi v več drugih jezikih (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). V zvezi s tem sta zanimiva bolgarska frazema doja kato krava njakogo (tj. ‘molzem koga kot kravo’) v pomenu ‘stalno izkoriščam delo ali materialna sredstva koga; stalno zahtevam denar od koga ali ga silim, da dela za mojo korist’ in doja ot dve kravi (tj. ‘molzem dve kravi’) ‘z dveh strani si pridobivam koristi’. Francoski izraz vache à lait je bil uporabljen že v Molièrovi komediji Namišljeni bolnik leta 1670, drugod tudi že prej. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | cash cow |
| bolg. | dojna krava | |
| mlečna krava | ||
| češ. | dojná kráva | |
| fr. | vache à lait | |
| rus. | dojnaja korova | |
krávo s svédrom dréti ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Vsak po svoje, je tisti dejal, ki je kravo s svedrom drl. (Kocbek - Šašelj, Pregovori, 1934, 200) | |
| Pa se je car nasmehnil in je dejal, da mu že ta prvi razlog do vrha zadošča. In ga od tistega časa niso več videle Butale. Vrban Podvrbosmuk je rodil Pavlušo Očalastega. Pavluša Očalasti je rodil Cenetana Padarja, tistega, ki je kravo s svedrom drl. (F. Milčinski, Butalci, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem kravo s svedrom dreti je nastal po predstavi, da se kdo loti česa na neustrezen način in neustreznimi pripomočki. Predmeti takih »podvigov« so v posameznih jezikih različni (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki), a se preneseni združujejo v enakih ali podobnih pomenih. Slovenski frazem med starejšimi slovarji omenjata Plet. I, 605, in Glonar, SSJ, 178, 380. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | brider le cheval par la queue |
| écorcher l’anguille par la queue | ||
| mettre la charrue avant les bœufs | ||
| hr., srb. | klati pod rep | |
| nem. | das Pferd/den Gaul beim Schwanz/von hinten aufzäumen | |
| den Pflug vor den/die Ochsen spannen | ||
| den/die Ochsen hinter den Pflug spannen | ||
léta debélih kráv, gl. leto.
léta súhih kráv, gl. leto.
napíti se kot kráva, gl. piti kot krava.
nažréti se ga kot kráva, gl. piti kot krava.
obdóbje debélih kráv, gl. obdobje.
obdóbje súhih kráv, gl. obdobje.
pijàn kot kráva pog., ekspr.; primera, v povedni rabi, tudi s kakor
| Pomen | ||
| zelo pijan | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če se ga nažehta ali ne, to je zdaj čisto vseeno. Žena vsaj ne bo za prazen nič govorila, da je vsak dan pijan kot krava. Trapasto. Če tako premisliš. Še svoj živ dan ni videl pijane krave. (Gitica Jakopin, Žarometi, 1962, 12) | |
| Dennis Rodman, ki je sicer z veliko zagnanostjo uprizarjal svoje potegavščine za medije, ob svoji poroki z lepotico Carmen Electra, 26, sveta ni osrečil z nobeno fotografijo, ki bi pričala o tem dogodku. Njegov trener Dwight Manley bi to pripisal dejstvu, da je bil Rodman na svoji poroki pijan kot krava in da je šlo po njegovem le za prefinjen načrt nekdanje lepotice Obalne straže … (Delo, 23. nov. 1998, NB) | ||
| Tam je pobodla vsako živo in mrtvo stvar, potem pa se zvrnila vznak, pomolila jezik iz gobca in vse štiri noge od sebe in začela, izbuljivši zakrvavljene oči, na vso moč grdo mukati, ruliti, tuliti in rigati. Ljudje in živali so pljuvali nanjo, gledaje tako nakazno grdobo. Takrat se je porodil pregovor: Pijan kakor krava. (J. Trdina, Vinska modrost, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. piti kot krava. Tu je treba omeniti še primero pijan kot mavra. Narečno je mavra ‘črna ali črno marogasta krava’ in bi bila lahko sopomenka k pijan kot krava. Ker pa obstaja tudi primera pijan kakor božja mavra, se pijan kot mavra običajno povezuje z mavrico. Ta naj bi nastala z vsrkavanjem deževnice, s čimer se povezuje njena povezanost s pijanostjo. Kljub temu je verjetno treba vsaj ponekod upoštevati možnost križanja obeh omenjenih predstav. Povezanost nezmernega pitja s kravo se namreč potrjuje s primero piti kot živina ‘zelo, veliko piti’, pri čemer je živina sopomenka za govedo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | as drunk as a lord |
| as drunk as a piper | ||
| češ. | opilý jako zvíře | |
| nacucaný jako houba | ||
| fr. | soûl comme une grive | |
| soûl comme une bourrique | ||
| être soûl comme un cochon | ||
| hr., srb. | pijan kao čep | |
| pijan kao ćuskija | ||
| pijan kao duga | ||
| pijan kao svinja | ||
| nem. | voll/besoffen wie ein Schwein | |
| voll wie eine Haubitze/Strandhaubitze | ||
| voll wie ein Amtmann | ||
| voll bis zum Stehkragen | ||
| voll wie eine Granate | ||
| rus. | p’jan kak svin’ja | |
| p’jan kak skotina | ||
píti kot kráva pog., ekspr.; primera, dov. napiti se
| Pomen | ||
| zelo, veliko piti | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Včasih ni hotel videti kozarca, zdaj pije kakor krava in kar mahedravo hojo dobiva … (I. Potrč, Onkraj zarje, 1966, 28) | |
| Kumer je že zvečer, takoj po letalskih napadih, ki jih je preživel, sprejel tastovo povabilo v zidanico in se prav nesramno napil. Pravzaprav se ga je nažrl kot krava. (D. Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Krava je med živalmi, ki se povezujejo s prekomernim pitjem ali pijanostjo, na prvem mestu, saj zaradi svoje velikosti resnično veliko poje in popije. Po enakih predstavah so nastali sln. nar. kravati ‘po živinsko piti’ (Ihan), nakravati se ‘napiti se’, okravati se ‘opiti se’, npr. Če je drugim prav, je meni tudi, saj imam samo takrat kravo, kadar se ga nakravim (J. Jalen, Previsi, 1940, 28). Jalnov izraz imeti kravo tu verjetno pomeni ‘biti pijan’ ali ‘imeti mačka’. Cigale I, 833, nem. zu tief in die Kanne gucken namesto z današnjim pregloboko pogledati v kozarec razlaga z upijaniti se in v oklepaju dodaja (niedr. kravo kupiti). Na velikih pivskih zmogljivosti krave temelji izraz kravji požirek ‘zelo velik, hlasten požirek’, npr. »Ja, o tem sem že mislil,« je rekel Ploha in naredil kravji požirek, čeprav je vedel, da ga ne nese dosti (M. Kolar, Samomor v nebesih, 1964, 106). | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | napija se kato životno |
| češ. | pit jako hovado | |
| pit jako duha | ||
| opit se jako [divoké] zvíře | ||
| hr., srb. | piti kao duga | |
| piti kao smuk | ||
| piti kao spužva | ||
| napiti se kao zvijer | ||
| mak. | se napie kako zver | |
| se napie kako životno | ||
| nem. | saufen wie ein Loch | |
| saufen wie ein Besenbinder | ||
| pol. | spić się (upić się) jak bydlę, jak bydlak | |
| rus. | pit’ kak svin’ja | |
| pit’ kak sapožnik | ||
| slš. | opit’ sa ako [divě] zviera | |
| ukr. | napytysja jak hudobyna | |
| napytysja jak skotyna | ||
prilégati se kómu kot krávi sêdlo, gl. pristajati komu kot kravi sedlo.
pristájati kómu kot krávi sêdlo vulg.; primera
| Pomen | ||
| nič mu ni pristajati | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Celo weimarski Olimpijec Goethe je bil kot preučevalec barv groteskna nuliteta. Vloga neravnodušnega razumnika pa mu je zaradi občudovanja Napoleonove demonične človeškosti pristajala približno tako kot kravi sedlo. (Igor Grdina, Poti v zgodovino, NB) | |
| Če je bilo občinstvo še pred nedavnim zmožno dojemati briljantno duhovitost kakega besedilu ustrezno interpretiranega Molièrovega dialoga ter se živahno odzivati nanjo, danes na primer pri predstavi Molièrovega Tartuffa, kjer režija v imenu avtorske svobode dialog praviloma preglasuje z najrazličnejšimi neonaturalističnimi ‘fizičnimi’ igralskimi akcijami, bolj ali manj trivialnimi domisleki, gagi in konvencionalnimi komičnimi atributi, vključno s kahlami in vritnjaki, ki se visoki komediji prilegajo kot kravi sedlo … (Delo, 18. jun. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera pristajati komu kot kravi sedlo temelji na nemogočem povezovanju stvari, ki ne spadajo skupaj. Tako se je krava lahko včasih uporabljala kot vprežna žival, verjetno nikoli pa kot jezdna žival. Sedlo se torej ne poda kravi, prav tako ne svinji. Slednja se nemogoče povezuje tudi z biseri, kar najdemo v frazemu metati bisere svinjam. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | otiva kato na magare samar njakomu nešto |
| otiva kato na magare sedlo njakomu nešto | ||
| češ. | sluší někomu jako psovi uši | |
| sluší někomu jako oslovi uši | ||
| sluší někomu něco jako praseti foremetka | ||
| sluší někomu něco jako praseti náprsenka | ||
| hr. | pristaje kao magarcu sedlo komu što | |
| stoji kao magarcu sedlo komu što | ||
| mak. | stoi nekomu nešto kako na magare sedlo | |
| pol. | pasuje jak wół do karety coś do kogoś | |
| rus. | idët kak [k] korove sedlo komu čto | |
| podhodit kak [k] korove sedlo komu čto | ||
| pristalo kak [k] korove sedlo komu čto | ||
| slš. | pristane ako psovi piata noha komu čo | |
| ukr. | lyčyt’ jak korovi sidlo komu ščo | |
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla ekspr.; pren., nikal., navadno dv.
| Pomen | ||
| nisva enaka, iste starosti, izobrazbe | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »Sva že prijatelja, ampak ne reci mi gospodična, Olga mi reci!« »Saj nisi krav pasla z njim! Spodobi se, da ji rečeš gospodična in pri tem ostane. (I. Cankar, Življenje in smrt Petra Novljana, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem [saj] nisva krav skupaj pasla izhaja iz pastirskega življenja zelo mladih ljudi, ki so si tudi kasneje, ko so v različnih poklicih in na različnih položajih, navadno dobri prijatelji ali se sklicujejo na to. Slovenski frazem temelji na zanikanju skupnega pastirjevanja, kar pomeni poudarjanje neenakost v starosti, izobrazbi. Na enaki predstavi temelji frazem (kot da) sva krave skupaj pasla. Temu v češkem in ruskem jeziku ustrezata trdilni primeri, ki temeljita na obnašanju, odnosih, kot bi kdo s kom kdaj pasel krave, živino, svinje: češ. (chová se vůči němu) jako by s ním krávy pásli; jako by spolu [byli] krávy pásli; rus. (on otnositsja k nemu tak) budto oni vmeste skot (korov, gusej, svinej pasli). | ||
sédem debélih kráv knj.; mn., pren.
| Pomen | ||
| čas blagostanja, obilja; obdobje napredka | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In drugi: že v faraonskih časih so morale države skrbeti, da so preživele suha in težka obdobja. Zgodovina Jožefa v Egiptu je približno taka: sedem debelih, sedem suhih krav. Morali so prešteti potrošnike žita, da so vedeli, koliko zalog si morajo ustvariti. (Delo, 23. mar. 2002, NB) | |
| »Molči, brezzoba kuzla! Da znaš tako delati s svojimi nohti, kakor umeš z gobcem, sedem debelih krav bi ti stalo v zaprtem hlevu.« Še drugih cvetk ji je nasul, vzraslih na vojaškem polju. (F. Maselj Podlimbarski, NB) | ||
| Kaj ne veš iz Svetega pisma, kako je egiptovski Jožef kralju sanje razlagal; ali se ni vse tako zgodilo, kakor mu je prerokoval, kaj? Sedem debelih krav, to je sedem dobrih let, in sedem suhih krav, to je sedem slabih let; ali ni vse tako prišlo? Vidiš, pa praviš, da sanje nič ne pomenijo! (J. Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Kot je razvidno tudi iz zgledov, sta frazema sedem debelih krav in sedem suhih krav svetopisemskega izvora. Temeljita na zgodbi o enem iz zadnjih biblijskih patriarhov, s katero se končuje Geneza, tj. Jožefu, ljubljenemu sinu Jakoba in Rahele. Kot očetovega ljubljenca so ga starejši bratje sovražili in ga prodali v suženjstvo karavani Madiantov, ki je šla v Egipt. Tam ga je kupil Putifar in mu zaupal upravljanje svojega doma in posestva. Putifarjeva žena se je zaljubila v lepega mladeniča, a ker jo je zavrnil, se mu je maščevala tako, da ga je očrnila pred možem kot svojega neuspešnega zapeljivca. V zaporu je zelo dobro razlagal sanje svojih dveh sojetnikov. Po priporočilu enega od njiju so Jožefa poklicali na dvor faraona, da bi pojasnil njegove sanje o sedmih suhih kravah, ki so požrle sedem debelih krav, a se niso odebelile od tega. Jožef je razložil te sanje tako, da je napovedal sedem let izobilja in sedem let lakote. Podal je tudi svoj načrt za preprečitev gospodarske katastrofe ter bil imenovan za prvega ministra in deležen velikih časti (gl. Živali v prispodobah I, 115). Iz obeh frazemov izhajajo še naslednji frazemi: čas debelih krav, leta debelih krav, obdobje debelih krav, čas suhih krav, leta suhih krav, obdobje suhih krav, sedem debelih let, sedem suhih let. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | fr. | les sept vaches grasses |
| nem. | die sieben fetten Jahre | |
| rus. | sem’ korov tučnyh | |
sédem súhih kráv knj.; mn., pren.
| Pomen | ||
| čas pomanjkanja; krizno obdobje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kaj ne veš iz Svetega pisma, kako je egiptovski Jožef kralju sanje razlagal; ali se ni vse tako zgodilo, kakor mu je prerokoval, kaj? Sedem debelih krav, to je sedem dobrih let, in sedem suhih krav, to je sedem slabih let; ali ni vse tako prišlo? Vidiš, pa praviš, da sanje nič ne pomenijo! (J. Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | |
| In drugi: že v faraonskih časih so morale države skrbeti, da so preživele suha in težka obdobja. Zgodovina Jožefa v Egiptu je približno taka: sedem debelih, sedem suhih krav. Morali so prešteti potrošnike žita, da so vedeli, koliko zalog si morajo ustvariti. (Delo, 23. mar. 2002, NB) | ||
| Smo v letih, ko narava ne prizanaša kmetijstvu, morda smo v času »sedem suhih let« ali »sedem suhih krav«. V zadnjih letih so naravne ujme močno prizadele slovenskega kmeta, mu zmanjšale ali celo uničile pridelek. (Državni zbor RS, 6. redna seja 4. 7. 1997, NB) | ||
| … skozi moško domišljijo so se vrtinčile prsi zvezdnic Jane Russel, Gine Lollobrigide, Jayne Mansfield, Marilyn Monroe, Sophie Loren in Anite Ekberg kot utelešenje tolažeče moči materinih prsi, blazina pozabljenja. In kot vedno po bujnem obdobju pride leto sedmih suhih krav, je v šestdesetih spet nastopil ideal suhljatega deškega androginega telesa in zadovoljeval pedofilske perverzije. (Delo, 12. jan. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. sedem debelih krav. V zvezi s stradanjem, hudim pomanjkanjem je vredno omeniti še fr. manger de la vache enragée (dobesedno: ‘jesti pobesnelo, noro kravo’) v pomenu ‘stradati, živeti v hudem pomanjkanju’. Pojav norih krav je občasno aktualen tudi v današnjem času in v okolju, kjer se pojavi, negativno vpliva na porabo govejega mesa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | sedam gladnih krava |
| nem. | die sieben mageren Jahre | |
svéta kráva ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| nedotakljiva oseba, skupina ali stvar | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če »kritik« obravnava delo svojega prijatelja ali pripadnika kroga, h kateremu tudi sam inklinira, ali delo kakšne svete krave slovenske književnosti, bo predvsem skušal ugotoviti, kaj to vsebuje, kajti na ta način je mogoče celo o najbolj skromnem delu skovati afirmativno oceno. (Knjiga 69, 1969, št. 1–3, 51–52) | |
| Prenova ni nedotakljiva sveta krava, tako Štrukelj, ob strokovnih poročilih se morajo slabosti in napake odpravljati; to velja tudi za nivojski pouk in zunanjo diferenciacijo. (Delo, 13. sep. 2000, NB) | ||
| Kdo namreč pravi, da Darja Švajger ne bi znala bolje voditi poročil kakor Darja Groznik peti? Ne, to pa ne: kljub zunanjemu komedijantstvu ostajajo mediji mistificirana sveta krava, dostopna le posvečenim. (Delo, 10. jan. 1998, NB) | ||
| Pred sarkazmom denimo Kennetha Tynana, londonskega gledališkega kritika iz 50. let, ni bila varna nobena sveta krava angleškega gledališča, niti Orson Welles. (Delo, 11. jan. 1999, NB) | ||
| Toda švedski mediji so po njunem razmere hitreje pripravljeni označiti za katastrofalne. Zdajšnji padec natalitete povezujeta tudi s šokom, ki so ga doživeli Švedi, ko je sveta krava družinske politike prejela prve udarce. (Delo, 11. dec. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem sveta krava izhaja iz nekdanjega božjega čaščenja krav, npr. v starem Egiptu, dalje v Indiji, kjer obstajajo svete krave še danes. Izraz sveta krava se je začel uporabljati preneseno za ljudi. Frazemu sveta krava ustreza nem. heilige Kuh, ki razen ‘nedotakljiva oseba, skupina ali stvar’ pomeni še ‘nasprotovanje novotarijam’, v angl. sacred cow iron. ‘nedotakljiva oseba’. Nem. heilige Kuh je tudi v frazemu heilige Kühe schlachten (tj. ‘ubiti svete krave’) v pomenu ‘odpraviti staro tradicijo; zrušiti tabu’. | ||
[še] kráve bi se smejále kómu/čému nižje pog.; mn., pren., tudi prih.
| Pomen | ||
| je zelo neumno, smešno, nemogoče | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ne – ne, ne podpišem pa ne – na taki listi. Bi se mi krave smejale. (P. Voranc, Jamnica, 182) | |
| Zmagali pa ne boste. Beži no, saj se vam krave v hlevu smejejo. (M. Hace, Naši obrazi, 1961, 35) | ||
| Nikoli ne veš, kdaj se zameriš taki gospodi, in na vsem lepem jih dobiš po grbi. Še krave bi se smejale tistemu, ki bi se lotil česa takega. (Vang Ši Čung I. Skušek, Lepe gospe z bogatega dvora, 1964, 601) | ||
| Zdaj pa smo vsi na tem, da bomo morali proizvodnjo na kmetijah znova preusmeriti. Še dobro, da nismo podlegli pritiskom in se šli ekološko kmetovanje, saj bi se nam danes še krave smejale! (Delo, 14. feb. 2003, NB) | ||
| Naj najprej popijejo vse strojno in ricinusovo olje, s katerim so mučili in morili kulturne Slovence, naj za začetek, in da bi jim mogoče verjeli, da imajo dobre namene, vrnejo Slovencem slovenske priimke, da se jim ne bodo več krave smejale, ko opletajo s smešnimi spakedrankami, posledico genocidnega nasilja nad Slovenci … (Delo, 24. avg. 2001, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem [še] krave bi se smejale komu/čemu temelji na predstavi, da krava in sploh njena goveja družina ni preveč pametna (prim. gledati kot tele v nova vrata). In če se še tej zdi kaj zelo smešno ali neumno in na to reagira s smehom, tj. mukanjem, potem mora biti to res neumno, nesmiselno ali smešno. V drugih jezikih v tej vlogi nastopajo tudi druge živali, npr. v angleščini mačka, v nemščini in ruščini kokoši, v poljščini konj (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Med starejšimi slovarji je frazem v Glonarjevem SSJ, 358, pri iztočnici smejati se: še krave se ti bodo smejale: tako neumno si uganil. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | enough to make a cat laugh |
| nem. | da lachen [ja] die Hühner | |
| pol. | koń by się uśmiał | |
| rus. | эto kuram na smeh | |
Dostopnost