báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, gl. bati se koga/česa kot [živega] vragabati se koga/česa kot [živega] vraga.
báti se kóga/čésa kot vrág kríža pog., ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo, močno se bati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Da ne govorim o učinkovitosti tistih občutkov, ki jim s svojo kožo pripravljajo gnezda ženska telesa. Pri čemer je zajemanje teh občutkov seveda v glavnem odvisno od moškega; so taki, ki se tega bojijo kot vrag križa, pa tudi taki, ki imajo občutek za žensko lepoto tako radoživo sproščen, da znajo z njim obložiti skoraj katerokoli žensko. (Delo, 21. jun. 2003, NB) | |
| Po svoje me je tolažilo, da nisem edini prestrašenec. Sloviti hokejist Wayne Gretzky na primer, ki se boji letenja kot vrag križa, mora potovati z letalom večkrat na teden. (Delo, 7. feb. 1998, NB) | ||
| Kač se bojim kot vrag križa in ti ravno pišeš o teh živalih. Bo že, da ji ne bi storil nič hudega, četudi bi imel možnost, … (Google, www.bicikel.com/sl…) | ||
| To je prava beseda: komaj čakaš, da jo vidiš in vzameš v roke. Ne pa, kot nekateri fantje/moški, ki se majhnih otrok bojijo kot vrag križa. (Google, www.planet-lepote.com/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera bati se koga/česa kot vrag križa, prav tako sopomenska bati se koga/česa kot vrag žegnane vode temeljita na dejstvu, da se vrag tako kot sopomenski hudič kot duhovno bitje, ki pooseblja zlo, zelo boji vsega, kar simbolizira dobro, vero, npr. križa, blagoslovljene vode, ki sta tudi najbolj učinkoviti sredstvi za t. i. izganjanje hudiča. Primerjalni sestavini kot vrag križa in kot vrag žegnane vode nastopata tu v prislovni rabi v prenesenem pomenu ‘zelo, močno’. Prav tako še v frazemu izogibati se koga/česa kot hudič križa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | vyhýbat se někomu, něčemu jako čert kříži |
| mak. | bega od nekogo, od nešto kako g’avol od krst | |
| bega od nekogo, od nešto kako vampir od luk | ||
| slš. | vyhýbat’ sa komu, čomu ako čert krížu | |
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde pog., ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo, močno se bati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Drugi so zastajali za vogali in plotovi ter se s pogledi spraševali, kaj lahko ta strašni tepež pomeni. O oznaših so seveda slišali že marsikaj; zato so se jih tudi bali, bolj kot vrag žegnane vode. (Feri Lainšček, Namesto koga roža cveti, NB) | |
| »Če pa jo že hočeš najti,« je popustila, »bo najbolje, da greš na podstrešje, za kakšnim tramom jo gotovo najdeš, če je že niso poglodale podgane.« Slednjih sem se bal kot vrag žegnane vode, zato na podstrešje nisem niti pomislil. V glavi sem namreč nosil sliko, da so podgane snedle celo kravo. (Delo, 23. jun. 2003, NB) | ||
| Mene ni še nikjer nihče odslovil in jaz sem tako kot skoraj vsi na temu … in v začetku sem se jaz tega izogibal ko vrag žegnane vode (Google, www.slovenski-cebelarji.com/forum …) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bati se koga/česa kot vrag križa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | bjagaju ot njakogo, ot nešto kato djavol ot tamjan |
| hr. | bježati od od koga, od čega kao vrag od tamjana | |
| hr., srb. | bježati kao vrag [od] svete vodice | |
| čuvati se kao vrag [od] svete vodice | ||
| nem. | jmdn., etwas fürchten wie der Teufel das Weihwasser | |
| pol. | uciekać od kogoś, od czegoś jak diabeł od święconej wody | |
| rus. | bežat’ ot kogo, od čego kak čërt ot ladana | |
| slš. | utekat’ pred kým, pred čím ako čert pred svätenou vodou | |
| vyhýbat’ sa komu, čomu ako čert svätenej vode | ||
| ukr. | vtikaty vid kogo, vid čogo jak čort vid ladanu | |
báti se kóga/čésa kot vrága, gl. bati se koga/česa kot [živega] vraga.
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága pog., ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo bati se | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ta nas je sodil in zapiral je nas, in trd je bil z nami, da smo se ga bali kot živega vraga. (I. Tavčar, Miha Kovarjev, Slov. Knj. 1880, 52) | |
| Celo razposajeni dečaki so ga pustili na miru, ker so se bali Hudobice bolj kot živega vraga. (J. Trdina, LZ 1886, 21) | ||
| In Miha ga začne prositi, naj jima vendar kaj pove, zakaj je znamenje takšno in od kdaj da tam straši, in Šimen začne pripovedovati o rajnem prapreškem gospodu, ki je bil hud kakor sama zverina; grdo je ravnal s kmeti in vse se ga je balo kakor živega vraga; srečo pa je imel povsod, toča mu ni nikdar pobila in nobeno živinče mu ni poginilo. (F. Detela, Malo življenje, NB) | ||
| Nekateri si prizadevajo, da bi na internetu lahko začele delovati tudi prave igralnice. Barry Shier, predsednik hotela in kazinoja Golden Nugget, se te možnosti boji kot vraga. (Delo, 17. avg. 2005, NB) | ||
| 6. okt. 2008 … Kot vraga sem se bal tega izziva. Ko sem tedaj testiral yamaho, sem vedel, da nas čaka še veliko dela. Letos sem vedel, da lahko zmagam. (Google, www.delo.si/clanek…) | ||
| Res je zelo nežna in je vse v igri, ampak tamali se je boji kot vraga. Če ga vidi na travi odzunaj, se zalaufa v njega in mu skoči v naročje. (Google, doggedog.moj forum.si/…) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera bati se koga/česa kot [živega] vraga temelji na dejstvu, da je vrag tako kot hudič duhovno bitje, ki pooseblja zlo, zato upravičeno vzbuja strah. Sestavina živ to poosebljeno zlo in strah samo še poudarja. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | boja se ot njakogo kato ot [živ] djavol |
| strah me e ot njakogo kato ot [živ] djavol | ||
| češ. | bát se někoho, něčeho jako čerta | |
| hr. | bojati se koga, čega kao živog vraga | |
| pol. | bać się kogoś, czegoś jak złego ducha | |
| rus. | bojat’sja kogo, čego kak čerta | |
| ukr. | bojatysja kogo jak satany | |
| bojatysja kogo jak čorta | ||
| bojatysja kogo jak dyjavola | ||
| bojatysja kogo jak nečystoï syly | ||
bíti od vrága pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. doseči kaj navidez nemogočega; biti ne kar tako | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Največ je govoril Cveto Košir. Od vraga je bil. Kako je le znal gladiti, se prilizovati, prepričevati. (B. Zupančič, Zlati prah, 1979, 131) | |
| »Viktor, ti si res od vraga,« je vzkliknil Povh z občudovanjem in zavistjo obenem. (A. Ingolič, Sončna reber, 1933, 319) | ||
| »Ja, res je od vraga,« je pritrdil Rudi. »Meni se zdi, da ima punco povsod, kjer smo se ustavili več kot enkrat.« (G. Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Plotkin se smeje, ja, zabave pri Anatoliju Vasiljeviču so res od vraga. Če ne morejo jesti, naj pokusijo kefir. (Libuše Moniková, Fasada, NB) | ||
| Kmalu smo v Cerovcu pri Mojci. Mojca je baba od vraga. Kot ločenki ji uspeva, da ob delu študira, skrbi za hčerko, spreminja hišo v vedno bolj privlačen dom, okolico pa v skoraj rajski vrt. (Delo. 14. okt. 2000, NB) | ||
| »Srhljivo, saj za nas trdijo, da smo izrazito obrambna in skakalna ekipa,« je dejal strateg Kratkohlačnikov in nejeverno pogledal proti le leto mlajšemu Mullinu: »Od vraga je, stara grča. Uničil nas je s svojimi nemogočimi meti.« (Delo, 9. junij 1999, NB) | ||
| 2. biti zelo hudoben | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Komedija, sikne v mislih Sevnikar, komedija! Ženske so od vraga. (M. Pugelj, Zakonci, 1916, 18) | |
| Po vseh globelih so stražnice prenatrpane s financarji in miličniki in kar je najhujše, s policijskimi psi. Ti policijski psi so od vraga. (C. Kosmač, Obisk, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti od vraga temelji na dejstvu, da je vse, kar prihaja od vraga, zlobno, hudo, slabo. Iz zelo negativnih pomenov pa se pogosto razvije tudi pomen visoke stopnje, velike mere, npr. strašno lep. To velja tudi za predložno zvezo od vraga, enako od hudiča. Tako ima frazem biti od vraga, enako biti od hudiča, tudi pozitivne pomene. | ||
da bi te (ga, vàs) vrág pog.; pren., po izpustu, tudi z naj
| Pomen | ||
| izraža nejevoljo, začudenje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Da bi te vrag, pritegne Maks. – Misliš, da si sam na svetu? Mar nismo že dovolj v kaši. (V. Kavčič, Ne vračaj se sam, 1959, 99) | |
| Morali bi biti previdnejši. Dajte no to stvarco meni, da bi vas vrag. Stegnil je roko proti koltu. (V. Nabokov – J. Moder, Lolita, 1971, 373) | ||
| Naj ga vrag, če bo pokazal, da bi rad na vrat na nos v komercialo. (P. Brickhill – V. Novak, Sklati zvezde z neba, 1978, 108) | ||
| »Vi ste nesramen človek! Da bi ga vrag – tega pobalina!« divjal je Koren. (J. Kersnik, Cyclamen, LZ 1885, 555) | ||
| Sploh nimava takega problema, puščobna sva, da bi naju vrag. (J. Snoj, Hodnik, 1963, 155) | ||
| Ugasni leščerbo, da bi te vrag. (V. Kavčič, Ne vračaj se sam, 1959, 227) | ||
| Še vselej, kadar se je znašel v nemogočem položaju, se je imel za to zahvaliti samo njej. Ženske, da bi jih vrag! Te pretentajo, če jih še tako dobro poznaš in si se trdno odločen izmuzniti! (G. Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem da bi te vrag, tudi da bi ga vrag, da bi vas vrag, je nastal po izpustu sestavine vzel, tj. iz *da bi te vrag vzel. Želja, da bi koga vzel vrag, se je izoblikovala v pomen izražanja nejevolje, začudenja. | ||
glédati kot vrág iz vŕča ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo grdo gledati | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Gleda kot vrag iz vrča. (I. Šašelj, Pregovori, 1934, 53) | |
iméti denárja kot vrág tóče pog., ekspr.; primera
| Pomen | ||
| imeti veliko denarja | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | »Matildi je oče kupil hišo v Kočevju?« »Pa kaj potlej? On si to lahko privošči, saj ima denarja kot vrag toče.« (L. Zupanc, Tretji rod, 1938, 21) | |
| Izvor frazema | ||
| Primera imeti denarja kot vrag toče temelji na predstavi, da je vrag tisti, ki med drugim prinaša ljudem tudi ujme in točo. Sestavina vrag se lahko tudi izpušča, tako da obstaja tudi frazem imeti denarja kot toče. Ta lahko izhaja tudi iz prenesenega pomena sestavine toča: ekspr., z rodilnikom ‘velika količina česa padajočega, udarjajočega’. | ||
iméti vrága na glávi pog.; pren.
| Pomen | ||
| biti v zadregi, v stiski | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Zdaj pa je Bedrnjak imel vraga na glavi. (M. Kranjec, Os življenja, 1935, 64) | |
iméti vrága v sêbi pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. doseči kaj navidez nemogočega; biti ne kar tako | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Jaz sem tvoja sestra in imam menda istega vraga v sebi kakor ti. (U. Sinclair – P. Brežnik, Alkohol, 1933, 237) | |
| 2. biti zelo hudoben | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | 12. avg. 2010 … Oni, ki sem jim kaj takšnega napovedal, oz. njihova žlahta se me boji, kot da bi imel vraga v sebi. V bistvu slab občutek! … (Google, www.delo.si/članek…) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem imeti vraga v sebi temelji na predstavi, da ima kdo nekaj nadčloveških, izjemnih lastnosti od vraga, hudiča. | ||
íti k vrágu ekspr.; pren., tudi z velel. pojdi, pojdite in naj gre, naj gredo, tudi z izpustom glagola
| Pomen | ||
| propasti, izginiti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jaz nisem vedel, kaj bi. Predolgo je že trajalo vse skupaj, stvar je propadla, zanesljivo je vse šlo k vragu. (D. Jančar, Noč nasilja, NB) | |
| Tudi meni je šlo vse k vragu. Sklenil sem, da se bom odselil zdoma. (B. Novak, Na drugi strani Ljubljanice, 1982, 291) | ||
| Zardel je kot srednješolka, ko se zjutraj zbudi z grozovitim, mačkastim glavobolom in poleg sebe v postelji zagleda spečega sošolca ter v brenčeči sekundi ugotovi, da je šla nedolžnost k vragu, ona pa se ničesar ne spominja. (D. Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) | ||
| Pri ustvarjanju novih delovnih mest, denimo z nizozemskim zaposlovalnim čudežem s pomočjo skrajšanega delovnega časa, so šle k vragu običajne pravice delavcev – in za mnoge skupaj z njimi tudi politična pripadnost socialdemokraciji. (Delo, 6. apr. 2002, NB) | ||
| Domov se je povrnil kar zelen od jeze. Priropotal je po hodniku s težkimi, malo omahljivimi koraki, s krivim pogledom in z glasnim »naj gre k vragu ves svet«. (C. Kosmač, Hiša št. 14, NB) | ||
| Koža se mi naježi, če je v moji bližini. Ne, kakršen je, takšen bo ostal in naj gre k vragu. (G. Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | ||
| »Kaj pomeni to natolcevanje? Pojdi k vragu s svojim prepričanjem! Jaz ga ne potrebujem; – ne tebe, ne tvojega prepričanja.« (I. Cankar, O človeku, ki je izgubil prepričanje, NB) | ||
| »Pojdite k vragu!« se je glasil odgovor. »Mi se ne pogajamo s teroristično bando.« (Victor Ostrovsky, Lev iz Judeje, NB) | ||
| Poberite se k vragu, če vam kaj ni prav. (Mija Vošnjak, Kri in vino, 1963, 45) | ||
| K vragu vse tvoje skrbi, nič mi niso pomagale, zaradi njih nisem bil niti minute prej zunaj … Razumeš, smrklja. (V. Kavčič, Ne vračaj se sam, 1959, 200) | ||
| Pes je bil pes, jaz sem bil le plašljiv. Še enkrat bi ga bil prek gobca pripalil, potlej bi bil šel vragu v rit. (J. Jurčič, Spomini na deda, N 1863, 291) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem iti k vragu temelji na učenju krščanske vere, da je vrag ali hudič nosilec zla, teme, smrti, zato je vsako druženje z njim ali pošiljanje k njemu za človeka skrajno nevarno, pogubno. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to go to hell |
| češ. | jít [s něčím] k čertu | |
| fr. | aller au diable partir en miettes | |
| aller se faire voir chez les Grecs | ||
| hr., srb. | ići do vraga | |
| ići k vragu | ||
| nem. | sich mit etwas zum Teufel scheren | |
| rus. | idti k čertu | |
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, gl. bati se koga/česa kot vrag žegnane vode.
izpúliti vrágu rép pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ali ni praktično izključeno, da bi se lahko njegove povampirjene sanjarije o lastni imenitnosti kdaj uresničile? Ravno on bo izpulil vragu rep, seveda! Če dosedanji znaki sugerirajo kak sklep, potem kvečjemu nasprotnega. (M. Kramberger, Fant, 1973, 91) | |
| 11. sep. 2009 … Ta bo šele vragu rep izpulil!!! Paradajzerji ga bodo zvlekli v rdečo meglo, dok si reku KEKS!!! (Google, www.delo.si/…) | ||
| »Si videla baronico, kako je okopala krompir v lakastih čevljih in svileni obleki?« »Ona bo pa vragu rep odtrgala.« (A. Ingolič, Lukarji, 1936, 255) | ||
| No sedaj so pa vragu rep spipali. Pa pa Peko. Moje sožalje zaposlenim. (Gorjup Brejčevi šest plač odpravnine, Finance.si, 7. 2. 2011) | ||
| No, nikakor nisem pretirano tehnično podkovan, a samo z vzmetmi bojda ne moreš vragu rep spipat, ali pač? … (Google, forum.bmwslo.com/) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem izpuliti vragu rep, enako izpuliti hudiču rep in narečno spipati vragu rep temelji na predstavi o tem, da je skrajno drzno in nemogoče, da bi si kdo upal izpuliti rep vragu ali hudiču, ki je poosebljenje zla, teme, smrti. | ||
k vrágu s čím pog.; pren., po izpustu glagola iti v medm. rabi
| Pomen | ||
| izraža zavračanje, omalovaževanje česa | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Stavek ima smisel, si rekel, harmonično bo obkrožil Partenon, k vragu z estetiko … (O. Fallaci – V. Črtalič, Neki človek, 1980, 227) | |
| Ubira tipke, se muzikantarsko nasmiha. K vragu vojska in slaba volja! Nalašč se otroči pa brunda staro šolarsko pesmico … (M. Kolar, Zvezde in križi, 1979, 40) | ||
| Oni zgoraj jo vidijo drugače. In na ta način, k vragu z njo, ima vsak svojo resnico. (M. Selimović, Trdnjava, 1972, 73–74) | ||
| K vragu z etiketo. (Pucova, Dinastija I, 222) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem k vragu s čim je nastal po podobni predstavi kot frazem iti k vragu, samo da v tem primeru pošiljanje koga, česa k vragu pomeni zavračanje, omalovaževanje le-tega. | ||
kàj je ísti vrág pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| je vseeno | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Nič ne počnem. Upiral sem se dolgo, pa ni bilo nič, in če je brez upiranja isti vrag, čemu bi se človek po nepotrebnem mučil?« (I. Cankar, Na klancu, NB) | |
| Toda kočijaž se ni izneveril samemu sebi: »Saj je isti vrag, naj vozim drek ali kralja!« (Delo, 18. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| V frazemu kaj je isti vrag sestavina vrag nastopa v posplošenem pomenu ‘stvar, reč, zadeva’. | ||
káj [za] vrága pog., ekspr.; v medm. rabi, tudi kako
| Pomen | ||
| izraža podkrepitev trditve | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Puntar: Nehaj! Kaj vraga! Sedaj so druge skrbi. Dosti smo že besedičili. (R. Golouh, Od krize do groteske, 1976, 10) | |
| »Kaj vraga! Proklete stenice, jaz še vedel nisem zanje,« meni on. (J. Jurčič, Dr. Zober, 1876, 17) | ||
| To je tudi meni ob branju tega članka prišlo na misel. Kaj vraga bodo ti geniji sedaj počeli, ko se je ceglarski trg razsul na prafaktorje? … (Google, www.finance.si/forumu…) | ||
| 14. jul. 2008 … Kaj za vraga je z mojo kartico? Ko dopust pokvarijo presežne ničle in klic iz banke … (Google, www.delo.si/…) | ||
| Kaj za vraga pa je tako zanimivega v drugi ruski ligi? Hehe, tudi mene to zanima … mogoče možnost zelo presenetljivih izidov tekem. (Google, www.cashbaby.org/forum…) | ||
| 27. dec. 2010 … In kako za vraga, me končno nekdo preseneti s trezno glavo? In pokončnimi mislimi. Bravo. (Google, www.rtvslo.si/blog…) | ||
klicáti vrága pog.; pren., navadno nikal. in z velel. kot svarilo ne kliči, ne kličite
| Pomen | ||
| izzivati nevarnost | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Zlo se je počasi odmikalo od osliških hribov, nihče ni želel klicati vraga, vedeli so, da se nam lahko še prehitro vrne. (V. Kavčič, Pustota, 1976, 117) | |
| Kar je bilo, je bilo, ne kličimo vraga na gostijo, dostavijo. (J. Švajncer, Klop v zelenem, 1970, 23) | ||
| Boža Ratkoviča se spominjam, ko da mi je rodni brat, ne kličimo vraga. (I. Kušan – P. Levec, Stolp, 1978, 46) | ||
| Ne kliči vraga. (J. Pavlica, 620) | ||
| »Da bi te vrag,« je zarohnel. »Nikar ne kličite vraga,« ga je posvaril Tomaž, »drugače lahko pride.« (F. Milčinski, Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice, 1917, 64) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem klicati vraga temelji na predstavi, da je klicanje vraga, ki je poosebljenje zla, skrajno nevarno. Zato se frazem običajno uporablja kot svarilo v nikalni obliki: ne kliči vraga, ne kličite vraga. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | let sleeping dog lie |
| fr. | tenter le diable | |
| hr., srb. | ne zovi đavola | |
| nem. | den Teufel an die Wand malen | |
kot bi vrág podíl kóga pog., ekspr.; primera
| Pomen | ||
| zelo hitro, panično | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Kam tako hitite,« je vprašal Stanko, »kakor da bi vas vrag podil.« (M. Hace, Partizanske slike, 1951, 222) | |
| Ob 19. uri se bo namreč začel slavnostni nastop folklorne skupine Društva upokojencev Naklo ob njihovi 10-letnici. Umetniški vodja Andrej Košič pravi, da so leta, v katerih so nastopili več kot 120-krat in imeli približno 600 vaj, in večinoma z avtobusi prevozili 19.500 kilometrov, minila »kot bi jih vrag podil«. (Delo, 5. okt. 2006, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera kot bi vrag podil koga je predstavno dovolj nazorna, saj temelji na krščanski predstavi, da se z vragom ali hudičem ni dobro srečati in da je najbolje čimprej hitro zbežati. | ||
kot [sám] vrág pog., ekspr.; pren., s prilastkom, tudi v povedni rabi
| Pomen | ||
| izraža veliko mero, stopnjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko bi hotel umreti, ali ko bi ga kdo ubil, lepo bi bilo to kot vrag. (J. Jurčič, Cvet in sad, 1868, 48) | |
| »Kaj se je treba pri tem razumeti!« je ugovarjal jezen in se otresel Marka. Grenko je kot vrag. (M. Kranjec, Prostor na soncu, 1937, 99) | ||
| Skop kot vrag. (S. Prek, Ljudska modrost, 1974, 150) | ||
| Pa si dejal, da jezdita kot sam vrag. (K. May, V gorah Balkana, 29) | ||
| Vranci, čili kakor vrag, a cesta gladka. (Bor-Ker-Kved ID IV, 1940, 159) | ||
| Fantje motorje obvladajo. Vozijo ko vragi. (M. S., Delo, Pisani petek, 22. 10. 1971, 23) | ||
| Kaka konja! Vranca kakor živa vraga! Visoka, svetlo opravljena vranca sta pripeljala novo kočijo … (F. Detela, Trojka, 1897, 123) | ||
| Kakor živ vrag dere žival za gospodom. Gospod pa vrže puško iz rok in beži kakor tristo zajcev. (F. Detela, Moje življenje, LZ 1882, 454) | ||
| Zloben kot vrag. (S. Prek, Ljudska modrost – trden je most, 1974, 169) | ||
| Ji pravil, da je mala deklica in sladko dete in da bo stari Dolly Dillon skrbel zanjo. Zdaj, ko se oziram nazaj, se to zdi smešno kot vrag. Hočem reči, čudno. (Jim Thompson, Ženska, da je kaj, NB) | ||
| Janet ima prav, da noče imeti kislin v hiši. To so res gnusne in škodljive, korozivne in nevarne reči, ki, sikajoč kot sam vrag, uničujejo nesnago in pri tem smrdijo, da bi se človek lahko onesvestil. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
| »Tudi gledati ga ne morem, in ko je v prvem poletu zakrilil v zraku, mi je zledenela kri. V zraku je agresiven kot sam vrag,« je svoje travme slikovito opisal strokovnjak SK Triglav. (Delo, 22. mar. 2002, NB) | ||
| Zjutraj sem komaj obul smučarski čevelj. Noga me je bolela kot vrag. (Delo, 28. feb. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. bati se koga/česa kot živega vraga, bati se koga/česa kot vrag križa, bati se koga/česa kot vrag žegnane vode. Pomen velike mere, stopnje primerjalnega sklopa kot [sam] vrag izhaja iz velike mere, stopnje negativnih lastnosti glavne sestavine vrag, enako hudič, ki temeljijo na negativni simboliki bitij vrag, hudič, in se izkazuje tudi v prislovih vražje, hudičevo in v medmetnih rabah vraga, hudiča. Podobno velja za nekatere pridevnike z negativnim pomenom, npr. grd, strašen: grdo se zmotiti, strašno lep. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | bolg. | proklet kato djavol |
| češ. | zlý jako pes | |
| hr. | bijesan kao vrag | |
| ljut kao vrag | ||
| ružan kao vrag | ||
| zao kao vrag | ||
| mak. | loš kako g’avol | |
| pol. | złośliwy jak szatan | |
| złośliwy jak gadzina | ||
| rus. | zloj kak čërt | |
| slš. | zlý ako čert | |
| ukr. | zlyj jak čort | |
| zlyj jak satana | ||
| zlyj jak nečysta syla | ||
kot stó vrágov, gl. kot tisoč vragov.
kot tísoč vrágov star.; primera, mn.
| Pomen | ||
| zelo, močno | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | On je tudi kupil avtomobil, ta peklenski voz, v katerem me je vedno strah in ki smrdi ko tisoč vragov. (V. B. Ibáñez – S. Leben, Krvave arene, 1932, 216) | |
| Polič je stal pred mano vsako opoldne, niti zaspal nisem lahko brez njega. Upijanil se ravno nisem dostikrat, kadar se je pa to pripetilo, je grmelo kakor sto vragov. Zmerjali sta me zaporedoma žena in hči. (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
| Takoj začne spet sproščeno klepetati in stresati šale na svoj račun. Sem bila malo na dopustu, pa sem nesrečno stopila in padla kot sto vragov, in ne kot stara baba! Med smehom se poslovimo. (Mag, januar–december 2007, NB) | ||
| Zato smo špagete z vongolami (9 evrov) sprejeli z mešanimi občutki. Jed je bila slana kot sto vragov in takoj nam je bilo jasno, da za to ni kriva dodana sol, ampak morje, ki so ga med kuhanjem izpustile školjke. Ker je harmonija okusov z lepo kuhanimi špageti vseeno štimala, smo jedi prisodili solidno oceno. (Nedelo, januar–decmber 2008, NB) | ||
| »Kadar boš šel nadenj, le še mene pokliči,« reče Andrejka, – »zakaj sam mu ne boš do živega prišel, močan je kot devet vragov. (J. Jurčič, Klošterski žolnir, SG 1866, 87) | ||
| Izvor frazema | ||
| Primera kot tisoč vragov temelji na predstavi o tem, da ima vrag ali hudič nadčloveško moč. Ta je potencirana s sestavino tisoč, ki je lahko modificirana tudi s kakšnim drugim okroglim ali pravljičnim številom, npr. sto, devet. | ||
kot [žívi] vrág, gl. kot [sam] vrag.
nakopáti si [právega] vrága na glávo pog.; pren.
| Pomen | ||
| znajti se v veliki zadregi, stiski | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Tudi Hovnik si bo nakopal pravega vraga na glavo. (L. Prenner, Življenje za hrbtom, 1936, 58) | |
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | sich den Teufel auf den Hals laden |
ne báti se ne smŕti ne vrága, gl. smrt.
ne báti se žívega vrága pog., ekspr.; pren., nikal.
| Pomen | ||
| ne bati se prav nikogar | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Živega vraga se ne boji. (B. Magajna, Novi svet IV, 369) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. bati se koga/česa kot [živega] vraga. | ||
ní vrág, [da] pog., ekspr.; pren., v medm. rabi, nikal.
| Pomen | ||
| izraža prepričanost o tem, kar pomeni predmetni odvisnik | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jaz se bom tolkel. Nikamor ne morem, pa tudi rabim ta boj in ni vrag, da bi se s časom ljudje ne zganili, če bijemo vladno vojsko. (P. Kozak, Legenda o svetem Che, 1969, 47) | |
| »Ne skrbi, mama, saj se vrnem! Poglej, že trikrat sem prišel domov in ni vrag, da ne bom tudi danes.« (M. Guček, Jutri bo vse dobro, 1969, 14) | ||
| Kaj naj kupim, prava reč, izložbe so povsod in trgovine, branjarije in druge take stvari, ni vrag, da ne bi nečesa iztaknil, toda kje naj vzamem denar. (M. Kranjec, Sreča v temni ulici, 1955, 90–91) | ||
| »Pozdravi ženo – saj ni tako hudo, saj se bo vse dobro izteklo, ni vrag, naposled je mnogo takih – in zadrži se, stara sablja. (L. Kovačič, Ljubljanske razglednice, 1954, 197) | ||
| Zato bom še in še šel na morje; ni vrag, da vsaj enkrat doživim pravi vihar, čeprav ne brodoloma in roparjev in morske deklice. (M. Kozina, Veseli potopisi, 1970, 40) | ||
| Mehki spomini so me objemali, in ko sem dospel do Tominčevega hrastja pod Lovskim brdom, ni vrag, da bi ne bila zapela vuga! In pognala je zlati svoj glas v zeleno dolino! (I. Tavčar, Cvetje v jeseni, NB) | ||
| Je še vedno naš največji izvoznik. In če izvaža toliko, kot pač izvaža, ni vrag, da ne bi mogla še več, ob vsej nevljudnosti, ki bi jo s povečano proizvodnjo delala tujim tekmecem. (Delo, 3. feb. 2000, NB) | ||
od vrága pog., ekspr.; pren., s prilastkom, tudi v povedni rabi
| Pomen | ||
| izraža veliko mero, stopnjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Od vraga si pridna, Julči. (B. Magajna, Novi svet IV, 365) | |
| Atomium je resnično od vraga impozanten. (M. Kozina, Obzornik 1959, 272) | ||
| Ti si od vraga slabe volje. (Jennings, Pesnik 8) | ||
| Od vraga vleče ta veter … Če bom pil vino, bom začel urha klicati. (J. Amado – M. Veselko, Dežela na koncu sveta, 1956, 29) | ||
| in tako je bilo toplo, da je rekel Bogo, da ga tako boli glava in da bo pojedel kar celo pest plivadonov, kajti ta vročina je že od vraga. (P. Božič, Zemlja, 1976, 389–390) | ||
| Morala je spregovoriti tudi neka ženska, neka Ločanka, ki so bile od nekdaj od vraga sitne in jezične. (I. Tavčar, Visoška kronika, LZ 1919, 262) | ||
| Domen, fant od samega vraga – kaj jaz vem, kako je delal – prišel je do kose in resk! odreže si palec. (J. Jurčič, Domen, SG 1864, 264) | ||
| »Bomo še dolgo čakali tukaj? Mrzlo je, tale piš je od vraga.« (F. Šušteršič, Trg lakote, 1977, 309) | ||
| Beraška nej slaba, /Kadar polna je bisaga, / Takrat smo bogat od vraga. (OSNP 4068, Matena pri Igu) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti od vraga. | ||
pobráti se k vrágu, gl. iti k vragu.
posláti kóga/kàj k vrágu pog. ekspr.; pren., nedov. pošiljati
| Pomen | ||
| zelo grobo zavrniti koga; odločno zavreči kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Prisotne besede, kot jih je mulil v zavodu, so bile za tako srečanje čisto brez vrednosti, Tjaž jih je poslal k vragu, hudič naj vzame zavod z njegovim besednim zakladom vred. (F. Lipuš, Zmote dijaka Tjaža, NB) | |
| Poslal sem k vragu svoje trdno in odkritosrčno prepričanje. Vse filozofe in vse preroke in vse svoje lastne težko priborjene nazore sem poslal k vragu. (I. Cankar, Odložene suknje, NB) | ||
| Podobno kot Karel je bila preveč prijazna, da bi ga poslala k vragu, kar bi morala storiti že pred leti, in vse, kar je dobila v zahvalo, je bilo to nenehno ovinkasto zlorabljanje. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
| Zato sem bil vselej nemiren in prestrašen, kadar so me hvalili ljudjé, ki mi niso sorodni v nobenem oziru. Zato bi tudi najrajši k vragu poslal svoj slog, ki ga hvalijo judeži. Ne poznajo ne slovenščine in ne mene; zato hvalijo obadva in ostanejo neumni. (I. Cankar, Glose k zgodbam iz doline Šentflorjanske/Dodatki, NB) | ||
| Kaj mi je bilo storiti? Še najbolj prav in pošteno bi bilo, če bi vstal, jih poslal k vragu in ponosno odšel. (R. Polič, Spoznanja, 1983, 171) | ||
| Tega se je domislila tudi Jenny in se hitro vpisala v tečaj igre. Ko je ugotovila, da se ji za vloge, ki jih dobiva, ni treba učiti besedil (ker jih ni imela), je tečaj poslala k vragu. (Delo, 24. dec. 1998, NB) | ||
| Včasi me je nagnala sitna vest h knjigam, toda zavrgel sem jih navadno brez prida in poslal vse skupaj k vragu. (A. Novačan, Samosilnik, 1923, 29) | ||
| Tako je govoril še nekaj časa in vmes na ta ali oni način pošiljal k vragu idejno kljuso bele emigracije. (J. Ciuha, Pogovori s tišino, 1967, 98) | ||
| Vse mogoče mu ljudje prinašajo in mora jih poslušati, ko bi jih najraje pognal k vragu. (J. Pahor, Matija Gorjan, 1940, 117) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. poslati koga/kaj k hudiču. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | poslat koho, co k čertu |
| poslat koho, co ke všem čertům | ||
| hr., srb. | poslati koga, što k vragu | |
| poslati koga, što do vraga | ||
| nem. | jmdn. zum Teufel jagen | |
| jmdn. zum Teufel schicken | ||
| rus. | poslat’ kogo, čto k čërtu | |
pošíljati koga/kaj k vrágu, gl. poslati koga/kaj k vragu.
prijéti vrága za róge ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Že sem bil pripravljen, da bom tudi jaz kaj svetoval, kako naj primejo vraga za roge, da bo uspelo in zaleglo, pa se je izkazalo, da so cincali, se bali kritike in vse je ostalo šele pri drugem dogovoru. (T. Partljič, Jalovost, 1971, 50) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem prijeti vraga za roge je nastal po vzorcu zgrabiti bika za roge. Motivacija je enaka, samo da nevarnega bika zamenja še bolj nevarni vrag ali hudič. | ||
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci pog., ekspr.; primera
| Pomen | ||
| imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Morda bo kdo ugovarjal, da rišemo vraga bolj črnega, kot v resnici je, in da je pitje med mladino bolj modni pojav kot resnična potreba. (T. Pregl, F. Hočevar, Mladost za zidovi, 1974, 59) | |
| »Le zakaj morate vedno slikati vraga na steno, Kirschke. (H. H. Kirsten – B. Verbič, 08/15 danes, 1964, 255) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici je predstavno zelo razviden. Temelji na domnevnih lastnostih vraga ali hudiča, od katerih je ena ta, da je vrag, hudič črn. | ||
spípati vrágu rép, gl. izpuliti vragu rep.
spustíti vrága iz lúknje star.; pren.
| Pomen | ||
| povzročiti prepir | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Vraga je izpustil iz luknje. (L. Prenner, Življenje za hrbtom, 1936, 80) | |
| Izvor frazema | ||
| Frazem spustiti vraga iz luknje temelji na domnevi, da vrag prebiva pod zemljo, v luknji. Če pa pride ali je spuščen ven, lahko naredi veliko neprijetnega, usodnega. | ||
trísto [kosmátih] vrágov pog., ekspr.; pren., mn., v medm. rabi
| Pomen | ||
| izraža močno podkrepitev trditve | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko so končali, se je tretji častnik skoraj tisti hip zbudil iz nezavesti, se ozrl po svoji nogi v povojih in nejevoljno zastokal. »Tristo kosmatih vragov, častnik! Zdaj sem pa zakuhal pravo godljo.« (R. Armstrog – J. Škrinjar-Tauferjeva, Pota morja, 1972, 177) | |
| Tristo vragov! Kaj naj spet to pomeni. (Hire, Lucifer, 18) | ||
| »Tristo vragov zelenih! Takšnega imena tukaj v Žalcu še nikoli nismo slišali. (F. Roš, Korporal Huš in druge zgodbe, 1971, 12) | ||
| Nogavica, ki jo je tako iskal, mu je ostala v hlačah, ker je pred nekaj urami vse skupaj kar posnel s sebe, da se je hitro spravil v posteljo. Tristo vragov, kako ga boli glava! (G. Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| »Kam ste zapravili svojo mladost, to najslajšo!« … »Tristo vragov, kaj sem jo silil, da se mi obesi za suknjo, da mi bodi pusta družba v pusti samoti!« (I. Cankar, Večerni gost, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem tristo [kosmatih] vragov, ki se uporablja kot medmet za podkrepitve trditve, je verjetno nastal po vzorcu tristo [kosmatih] medvedov. Povezuje ju sicer neobvezna sestavina kosmatih, saj je prav kosmatost tudi ena od glavnih vidnih lastnosti vraga oziroma hudiča. | ||
vídeti vrága pog., ekspr.; pren., v prih.
| Pomen | ||
| izraža grožnjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Naj kaj starega odpravijo, kaj novega postavijo, pa bodo videli vraga. (I. Cankar, Hlapci, 1910, 8) | |
| Kočevarji so figarji. Vsi so oboroženi, pa niso izstrelili ene puške proti banditom. No, le naj poskusijo priti semkaj, bodo videli vraga. (T. Seliškar, Ljudje z rdečim cvetom, 1961, 145) | ||
| Gospod nadzornik, sedaj boste videli vraga. (F. S. Finžgar, ZS III, 202) | ||
| Ko jo kupiš, je čisto spodobna. Pa jo operi, in boš videl vraga! Ne boš je več z veseljem nosil. (Gitica Jakopin, Žarometi, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem videti vraga temelji na grožnji komu, da bo videl vraga, če bo storil kaj takega, kar govorečemu ni všeč. | ||
vrág je kjé pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| prepir je kje | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Glej da ne izbrbljaš ženi ali materi – bo vrag v hiši. (M. Gorki – S. Šali, Med ljudmi, 1949, 186) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. spustiti vraga iz luknje. | ||
vrág jémlje kóga/kàj pog., ekspr.; pren., dov. vzame, je vzel
| Pomen | ||
| kdo/kaj umira, propada | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ali te vrag jemlje, beštija?« je kriknil župnik. Vstal je trepetajoč; bolne noge so ga komaj nosile, ko se je napotil omahujoč in okoren po gorjačo v kot. (I. Cankar, Križ in sulica, NB) | |
| Uradniki z davčne uprave so pohvaljeni, da so nabrali toliko davkov, tako visok odstotek. »Vrag nas jemlje, režonja. Ali bo še dolgo tako.« (M. Kranjec, Zalesje se prebuja, 1936, 252) | ||
| Sploh ni treba, da bi se zmenila zate, polno hudega sem preživela zavoljo vašega nasilja, vendar bom povedala spodaj v vasi, da te tukaj jemlje vrag. (M. Lalić – S. Šali, Lelejska gora, 1963, 130) | ||
| Vse je bilo na nogah, eno samo govorico si slišal: »Jo že vrag jemlje, Italijo, jo, jo.« (B. Zupančič, štirje molčeči in druge zgodbe, 1951, 92) | ||
| Da, šola ima 300 učencev in je z 80 otroki v vrtcu pravcata multinacionalka glede na vse tisto, kar je še ostalo od nekdanje industrije. Ampak tudi šolo jemlje vrag. (Delo, 10. okt. 1998, NB) | ||
| Davkar je prihajal v pisarno zelo pozno; ob desetih, časih šele ob pol enajstih. Kadar je stopil v sobo, se je ozrl najprvo po meni; njegov obraz se je nekako čudno nasmehljal in oči so mu zamežikale, kakor da bi hotel opomniti: »Ali te še ni vrag vzel?« (I. Cankar, Smrt kontrolorja Stepnika, NB) | ||
| Orali bomo in ni dežja in vrag jemlje zadrugo. (I. Sobočan, Problemi 1966, št. 37–38, 59) | ||
| Če se v Poljanah postaviš na brv pred cerkvijo, pa ti prihajajo z bluzami, in vrag naj me vzame, če ni vsako leto več klobukov na ženski strani. (I. Tavčar, Cvetje v jeseni, LZ 1917, 291) | ||
| Vrag vzemi tisti dan, ko te moram zapustiti in vsi svetniki naj požegnajo dan, ko te bom spet videl. (M. Kozina, Veseli potopisi, 1970, 59) | ||
| Ko je italijansko vojsko vrag vzel, jih je šlo iz našega razreda več kakor polovica. Tudi jaz nisem mogel drugače … (K. Grabeljšek, Nioba, 1977, 65) | ||
| »Pa kaj te tako razganja, da sploh ne prideš do besede?« »Ideologija, moj dragi sekretarčina, ideologija.« »Tako? Naj me vrag vzame, če nisi še malo prej z njo ležal in ji razkazoval svoje sposobnosti.« (J. Banič, Eden, 1974, 333) | ||
| To pa vem in to trdim, kadar mene več ne bo v kancliji, vse bo vrag vzel, vse pojde križem, vse. (J. Kersnik – J. Jurčič, Berite Novice, Slovenska Talija 1879, 9) | ||
| »Jaz izstopim iz društva, iz čitalnice.« »Vrag te vzemi!« oglasi se zdaj Koren ter stopi pred adjunkta, »kaj meniš, da tacega tenora ne premoremo.« (J. Kersnik, Cyclamen, LZ 1883, 555) | ||
| Službe ne bo pustila; v pisarni dela; to ni tako težko; čedno dekle je, da malo takšnih. Te sorte zlepa ne vzame vrag. (F. Kalan, Gospodična Mary, 1960, 15) | ||
| Zaradi agresivne in prodorne igre Jasona Kidda Phoenix v glavnem potrebuje vrhunske strelce z večjih razdalj, zato nisem bil v ospredju Aingeovih zamisli, toda naj me vrag, če ne bom našel kluba zase. (Delo, 10. maja 1999, NB) | ||
| Pripraviti se pač moramo na spremembe pravil igre, od katerih nas loči le še eno leto …« Naj me vrag, če nismo nekaj podobnega slišali že v naših logih. In če drži le kanček napovedanega, se nam že 23. septembra obeta pravi spektakel pod in tudi nad tivolskimi obroči. (Delo, 23. avg. 1999, NB) | ||
vrág je vzél kàj, gl. vrag jemlje koga/kaj.
vrág je vzél šálo pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| šale je konec; položaj je resen, težak | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kot krilni center namreč do včerajšnje 4. četrtine ni izvajal niti enega prostega meta, kar je bil nesporen pokazatelj premalo agresivne igre. Ko se je Boston z nizom 17 : 2 približal na 69 : 70, pa je uvidel, da je vrag vzel šalo in si priboril 6 prostih metov. (Delo, 29. maja 2002, NB) | |
| Ko pa smo po prvi redovalni konferenci ugotovili, da je vrag vzel šalo, naše ocene pa niso odvisne samo od ocen kontrolnih nalog, ampak tudi od plusov in minusov, smo se začeli sproti učiti in se vso snov tudi naučili. (Delo, 2. feb. 1998, NB) | ||
| Če je Tomo Robić dopotoval, da podpre in poveliča Cucovo akcijo, potem je vrag vzel šalo in jaz še eno slivovko. (I. Kušan – P. Levec, Stolp, 1978, 22) | ||
| Ker se Moskovčanom triletni privilegij izteka, so zdaj vendarle uvideli, da je vrag le vzel šalo in da si bodo morali v naslednji sezoni priboriti mesto med evropskimi velikani na igrišču. (Delo, 24. jun. 2002, NB) | ||
| Nalogo sta prepustila preostali enajsterici kolesarjev, prepričana, da ne bo usoden. Ko je Boogerd videl, da mu je vrag ukradel šalo, je silovito zavrtel pedala, toda bilo je že prepozno. (Delo, 22. apr. 2003, NB) | ||
| Toda vrag je odnesel šalo veliko prej, kot je potihem pričakoval 26-letni Italijan. Najhitrejši je bil že na uradnem treningu, kjer je krepko popravil hitrostni rekord proge, nato pa ni več nikomur prepustil vodilnega položaja. (Delo, 6. apr. 1998, NB) | ||
vrág [naj] jáše kóga pog., ekspr.; pren., želel. z naj, dov. pojaše
| Pomen | ||
| kdo izgine, propade | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vrag naj ga jaše, starega jarca, njega in njegovo ‘stvarnost’ in njegovo ‘tipičnost’. Saj sta menda ti dve besedi edini, ki ju obvlada.« (D. Mevlja, Oh, ta zamišljenost, 1962, 103) | |
| vsi bi bili za kraljevino in za kralja – ali pa bi jih vrag pojahal! (I. Potrč, Zločin, 79) | ||
| – ne, tega sveta ne bodo dotolkli, ne bo ga konec, četudi kdaj koga pojaše. (I. Potrč, Zločin, 1955, 96) | ||
| »Menda ga jaše sam vrag!« je skomignil knez z ramami. »S kakšnimi pijačami vam mešajo te ženske pamet?« je vprašal barona. (H. de Balzac – O. Župančič, Teta Liza, 1935, 293) | ||
| »Vrag me je zajahal, ali kaj,« so ji pritekali moževi glasovi. »Na ovinku me je odneslo s ceste v to posteljo.« (J. Švajncer, Karneval, 1968, 338) | ||
| Vrag jo lastnoročno jahaj, do vratu boso, skozi koprive na Klek! … Koliko greha delam vsak dan v mislih zaradi te ženske. (F. Milčinski, Igračke, 1909, 50) | ||
| »Vrag naj ga jaha!« je odvrnila in ljubeznivo pogledala Filipa. (H. de Balzac – A. Debeljak, Okrogle povesti, 1954, 35) | ||
| Bilo je mučno misliti na vse to in začel si je ponavljati, da je opravil samo dolžnost, da je bil človek likvidator … Toda vrag jaši Črtomira, prihodnjič naj gre sam ali naj pošlje koga drugega. (M. Malenšek, Temna stran meseca, 1960, 266) | ||
vrág [naj] pojáše kóga, gl. vrag [naj] jaše koga.
vrág ni takó čŕn kot pog., ekspr.; primera, v povedni rabi, nikal.
| Pomen | ||
| kaj ni tako negativno, slabo, kot se zdi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če želi dr. Remškarjeva v teh debatah sodelovati, ji bomo radi posredovali relevantne podatke. Veseli bi bili tudi njenega obiska v Luki Koper, saj bi tu lahko sama spoznala, da »vrag le ni tako črn, kot ga malajo«. (Delo, 22. jan. 2005, NB) | |
| Vrag očitno le ni tako črn, kakor ga v času zagrevanja pristopnih pogajanj o prostem pretoku oseb s kandidatkami iz dosedanje prve skupine širitvenega procesa rišejo predvsem v Avstriji in Nemčiji. (Delo, 23. maja 2000, NB) | ||
| Vrag torej ni tako črn, četudi je Giscard d’Estaing v uvodnem govoru kar dvakrat opozoril na posledice neuspeha. Toda pred člani konvencije so vendarle zahtevne in zapletene naloge. (Delo, 1. mar. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici. | ||
vrág obséde kóga pog.; pren.
| Pomen | ||
| kdo postane nepremišljen, izzivalen, divji | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ko se Italijan usede za volan, ga nekako obsede vrag; največkrat se obnaša kot lovski pes, ki je zavohal kri: zlahka se pusti zavesti v dirko. (Tovariš 1971, št. 37, 30) | |
| »Povej mi, kateri vrag te je obsedel, da si pozval kavransko deklino med ženjičice, ki jih je mati odbrala? Ali misliš, da ljudje nimajo oči.« (L. Zupanc, Mlini stoje …, 1945, 97) | ||
| Kakšen vrag te je obsedel? A nekaj ti povem naravnost! Če si napravil neumnost, da si prišel v to peklensko past po svoji volji, če si napravil neumnost zaradi žensk, potem si vreden palice. (J. Pahor, Serenissima, 1954, 285) | ||
| Črtomir mrko: Kakšen vrag te je obsedel, da kar naprej rineš v tisti odurni, hladni, zoprni, mokri mrak. (M. Kmecl, Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, 1977, 63) | ||
| Kakšen vrag te je obsedel, da sprašuješ takšne reči. (M. Malenšek, Temna stran meseca, 1960, 509) | ||
| Pa bi nenadoma vstal, ne da bi me kdo prašal, pa na cesto: »Hej, vi ljudjé, kaj počnete? Kaj vas je vrag obsedel, da hodite po glavah?« (I. Cankar, Gospa Judit, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vrag obsede koga je nastal po predstavi, da se je vrag naselil v kom in da s svojimi negativnimi lastnostmi doseže, da kdo postane nepremišljen, izzivalen, divji. | ||
vrág pobêre kóga/kàj pog.; pren., tudi z velel. in z naj
| Pomen | ||
| kdo/kaj umre, propade, izgine | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Sprva je najbrž res prihajal zaradi vina, potem pa se je v Milko zagledal in ona vanj ali pa v njegovo direktorstvo, da bo gospa, da se ji ne bo treba ubijati na gruntu, če ga bo vzela. Vrag naj ga pobere. (K. Grabeljšek, Nioba, 1977, 121) | |
| Povedal sem ji, da nas bo vse pobral vrag, če bodo še naprej pritiskali s takšnimi oddajami in če bodo še dalje božali vrhovce, pa mi je vrgel v obraz: »Če ne zmorete, pojdite v zadrugo! Tam ne bo obvezne oddaje.« (I. Koprivec, Hiša pod vrhom, 1957, 301) | ||
| »Srečen si, Aleksej, vrag te poberi! Zmeraj imaš okrog sebe čudovito zanimive ljudi, jaz pa sem sam …« (M. Gorki – J. Vidmar, Spomini na sodobnike, 1956, 169) | ||
vrág pocítra kóga/kàj pog.; pren., tudi z velel. in z naj
| Pomen | ||
| kdo/kaj umre, propade, izgine | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Domov se izmuznem, na kmete in skril se bom, saj bo vsak čas vse vrag pocitral. (T. Seliškar, Noč in svitanje, 1964, 47) | |
| Vse naj vrag pocitra. (I. Mrak, Revolucijska tatralogija, 1970, 79) | ||
| Vrag pocitraj ženske! Kjer in kadar jih potrebuješ, jih nikoli ni. (R. Llewelin – M. Stanovnik, Kako zelena je bila moja dolina, 1963, 272) | ||
| Naj vrag pocitra literaturo! Veliko bolj preprosto si je služiti denar z obrestmi. (L. Grossmann – J. Moder, Rulettenburg, 1963, 84) | ||
| Ja, vrag vas pocitraj, pa vendar nisem jaz kriv zaradi teh piškavih in vlažnih čolnov, ki nam tovorijo robo. (D. Smole, Krst pri Savici, 1969, 19) | ||
| Zdaj mi pa že lahko priznaš, da sva midva vredna drug drugega. Ti s svojo dvojno ljubeznijo in jaz s svojim cmeravim dvorjenjem. Vrag naju naj pocitra. (J. Banič, Eden, 1974, 309) | ||
| Strah pa je kopnel; in tudi počasi. Nekaj ga je ostalo, vrag ga pocitraj. Najbrž zato, da se ne bi prevzel. (J. Banič, Eden, 1974, 38) | ||
| Ti bi res zaslužil, da bi stisnila tvoj napoleon v pest in pognala Cocotto v dir; vrag me pocitraj, če bi me tvoja kleka dohajala. (Stendhal – O. Župančič, Parmska kartuzija, 1938, 40) | ||
vrág prinêse kóga/kàj kám pog., ekspr.; pren., nedov.
| Pomen | ||
| kdo/kaj nepričakovano, nenadoma pride kam | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Torej ta baronček, kakor mu pravijo ljudje, ima veliko dolgov in malo kredita, in da bi zmešal upnikom sled, prinesel ga je vrag v Gorenjo vas, češ, da se mu dopade kraj, da je voda dobra in zrak zdrav. (F. Detela, Trojka, 1897, 20) | |
| Kakšen vrag ga je prinesel tu sem. (I. Cankar, Za narodov blagor, 1901, 50) | ||
| Kaj vas je pa prinesel vrag sem, drhal postopaška. (E. Zola, Germinal, 396) | ||
| Da bi le vrag tistega zoprnega Štrekerja ne prinesel. (L. Prenner, Življenje za hrbtom, 1936, 81) | ||
| Pojdimo doli v Štorovje, izpili ga bodemo vsak en glažek; nocoj ne bo nikogar vrag tjekaj pritresel, dostavi moj brat Tone. (J. Jurčič, Spomini starega Slovenca, SV 1865, 22) | ||
| Ti so se razbežali šele, ko jih je presenetil dež. Pripodil se je tako iznenada, kot bi ga bil prinesel sam vrag. (F. Šušteršič, Trg lakote, 1977, 191) | ||
| Le kateri vrag ga je prinesel in od kod. (I. Potrč, Na kmetih, 1954, 17) | ||
| KADIVEC razjarjen: Prašam vas, čemu je bilo treba tega človeka? Kakšen vrag ga je prinesel tu sem? Kaj ima pravzaprav opraviti v našem mestu – in ali je sploh za kako rabo? (I. Cankar, Za narodov blagor, NB) | ||
vrág s kóm pog., ekspr.; v medm. rabi, z izpustom
| Pomen | ||
| izraža nejevoljo, jezo | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Pomagala bi ji, toda Maks ne dovoli. Sošolka, sošolka, vrag z njo, ne regljaj mi o tem. Ni ji treba vedeti, da mi denar leti na veliko v žep. (J. Švajncer, Karneval, 1968, 59) | |
| »Kam gredo?« je vprašal Marko fanta, ki ga je z urnim korakom prehitel. »Vrag z njimi!« je odgovoril fant in je hitel dalje. (I. Cankar, Kaj sem storil, o Gospod, NB) | ||
vrága in pól pog., ekspr.; pren., prisl. zv.
| Pomen | ||
| izraža veliko mero, stopnjo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vraga in pol ( – nakopati si na glavo). (E. Bojc, Pregovori, 1974, 235) | |
| In zdaj? Zdaj je imela ta Jera kavarno in z oficirji je uganjala vraga in pol, kakor je rekel Cestar. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | ||
| Še prava sreča, da bodo seznami ostali v sodnem spisu, sicer bi med ljubljanskim nežnejšim spolom bržkone završalo. Boljše polovice namreč znajo zagnati vraga in pol, če odkrijejo, da so se njihovi možički hodili gret v tuje postelje, pa še lepe denarce iz družinskih proračunov so morali odšteti. (Delo, 6. feb. 1996, NB) | ||
| A po nekaj mesecih sem opazil, da me vedno pogosteje od sredinca po sredini zapestja proti komolcu zareže ostra bolečina. Poskusil sem vraga in pol in nazadnje odklopil vrtečo se miško in se za nekaj časa vrnil k prejšnji, siromašnejši, različici. Pomagalo je. (Delo, 13. jul. 1999, NB) | ||
| Preživel pa sem tudi vraga in pol: revščino, ki se je vlekla za mano od mladih let, trde šole, italijansko okupacijo in najrazličnejše grozote vojne, … (J. Javoršek, Črna krizantema, 1980, 6) | ||
| Ta (tj. Ivo Toplak, op. J. K.) si je izmislil vraga in pol, fantje so zaigrali kot violine, osvojili smo prvo mesto v ameriški profesionalni ligi. (A. Obradović, Tovariš 1971, št. 19, 12) | ||
| Tam so partijci obljubljali vraga in pol. (D. Debič, Stekleni metulji, 1959, 24) | ||
| Heloiza je uganjala vraga in pol, da bi me bila spravila iz Pariza, in izvedel sem, zakaj … (H. de Balzac – O. Župančič, Teta Liza, 1935, 113) | ||
| Višji osemletkarji pa že! To so pravi možje in dekleta! Vse že zmorejo, znajo vraga in pol. (M. Kmecl, S. Pregl, Odprava zelenega zmaja, 1976, 163) | ||
| Pripravljal sem se, da napadem in naredim vraga in pol. (M. Lalić –S. Šali, Lelejska gora, 1965, 282) | ||
za vrága [svétega] pog., ekspr.; olepš., v medm. rabi
| Pomen | ||
| izraža podkrepitev trditve; izraža nejevoljo, jezo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Nenadoma mi je postalo žal, da nimamo s seboj Štiha. Kje za vraga svetega se preganja s svojim orkestrom. (J. Javoršek, Črna krizantema, 1980, 121) | |
| »Za vraga, kaj stojiš in zijaš? Blekni vendar kaj!« se je zadrl. (Nada Gaborovič, Jesen brez poletja, 1961, 407) | ||
| Pa povej mi vendar za vraga, kaj te je prijelo takrat. (I. Šorli, Pot za razpotjem, 1906, 72) | ||
| Kaj za vraga pa rogoviliš, saj je vendar nedelja in ura še pet ni. (S. Rakova, Sem ga res ubila, 1970, 35) | ||
| »Kaj za vraga naj vam pa še dam«? je vprašal Franc Muha in se za hip resnično počutil, kakor da se mu vali glava z ramen … (Življenje in tehnika, 1977, št. 1, 79) | ||
| Kaj, za vraga, me je gnalo k njej. (I. Potrč, Na kmetih, 1954, 211) | ||
zapisáti se vrágu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| odločiti se za slaba dejanja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vragu bi se zapisal, če bi pomagalo. A do komunista zato ne čuti nič manjšega sovraštva. (V. Kavčič, Ne vračaj se sam, 1959, 32) | |
| Dve tretjini sta bili že zapisani vragu in kar je ostalo, je bilo le še polje okrog hiše. (Prežihov, Obzornik 1950, 64) | ||
| Za denar bi še dušo vragu prodal. (S. Prek, Ljudska modrost – trden je most, 1974, 166) | ||
žívi vrág pog.; pren., nikal.
| Pomen | ||
| prav nihče | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Telefoniral sem na komando v Celje. Živ vrag se ne oglasi. (D. Debič, Brez milosti, 1955, 239) | |
| Veronika ne razmišlja stvarno, življenjsko, ampak ljudem in stvarem brez potrebe vedno kaj dodaja iz svoje glave, in potem nastane takšna zmešnjava, da je živ vrag ne razčisti več, najmanj pa ona sama. (G. Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | ||
Dostopnost