Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke
Tiskanje
 
Slovensko gradivo
 
gubīti -ím nedov. lat.‛perdere’ (16. stol.), izgubīti, izgúbljati, izgubljénec, izgȗba, pogubīti, pogúbljati, pogȗba, pogubljénec, porazgubīti.
 
Razlaga
 
Enako je hrv., srb. gùbiti ‛izgubljati’, rus. gubítь ‛uničevati’, češ. hubit ‛pokončevati, uničevati, iztrebljati, zatirati’. Pslovan. *gubi̋ti je vzročni glagol od *gъ(b)nǫ̋ti ‛kriviti se’ in je prvotno pomenil *‛povzročati, da se nekdo ali nekaj skrivi, zvije’. Od tod sta se razvila pomena ‛uničevati, moriti’ in ‛izgubljati’. Ide. baza je *g(h)eu̯bh- ‛upogibati, kriviti’, iz katere je poleg slovan. besed še nar. norv. gūva ‛sključeno sedeti’, ags. géap ‛ukrivljen, zvit, lisjaški’ in let. gupt ‛skloniti se’ (Be I, 185, III, 74, Po, 450, LIV, 167).
 
Povezane iztočnice
 
Glej tudi gúba, gíbati, ganīti, gīniti, nagnīti1, -pognīti in sorodno. Glej tudi pogubīti.