Fran

Estonščina

Geslovnik:

Problemski sklop zajema lastna imena, s katerimi so ponazorjena načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz estonščine, in sicer prilagoditve pisave, glasov, naglasa in slovničnih kategorij.

V slovar so vključene naslednje vrste lastnih imen:

1. osebna imena (Aivar, Valdur, Välko);
2. priimki (Aun, Kostabi, Pääbo, Rüütel);
3. zemljepisna imena
   1. krajevna imena (Jõgeva, Maardu, Sillamäe, Talin);
   2. nekrajevna imena, npr. jezera (Čudsko jezero, Ülemiste), mestni deli (Nõmme), otoki (Hiiumaa, Vormsi), mostovi (Most prijateljstva), narodni parki (Narodni park Soomaa) in druge zemljepisne danosti (Toompea, Narva);
4. stvarna imena (Estonska nacionalna knjižnica).

Novosti:

Pravila za prevzemanje iz estonščine so prilagojena splošnim pravilom za prevzemanje Pravopisa 8.0. V primerjavi s SP 2001 (§ 1085) so precej razširjena in dopolnjena. Poudarjeno je ohranjanje ločevalnih (diakritičnih) znamenj, ki so značilna za estonsko latinico (Jõhvi, Kärdla, Mäe, Mõisaküla, Õim). Podomačitev izgovora estonskih imen izhaja iz iskanja najbližjega glasovnega ustreznika v slovenščini. V SP 2001 so veljala pravila podomačitve v rusko cirilico, npr. estonska glasova, zapisana kot ⟨ö⟩ in ⟨ü⟩, sta zdaj podomačena kot [e] in [i], po SP 2001 pa sta bila kot [jo] in [ju]. Ohranjen je tudi široki izgovor [ê] za zapisani ⟨ä⟩, kadar je ta naglašen.

Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v estonščini: Saaremaa, Hiiumaa, Nõmme. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Za redke zemljepisne danosti na območju Estonije se je uveljavilo slovensko ime oz. eksonim, npr. Talin (estonsko Tallinn). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Estonija (estonsko Eesti). Imeni obmejnih jezer z Rusijo sta v slovenščino prevzeti prek ruščine: Čudsko jezero (estonsko Peipsi (järv)) in Pskovsko jezero (estonsko Pihkva (järv)). Prevajamo redka zemljepisna imena, npr. Most prijateljstva (estonsko Sõpruse sild), Narodni park Lahemaa (estonsko Lahemaa rahvuspark), enako velja tudi za stvarna imena, npr. Estonska narodna knjižnica (estonsko Eesti Rahvusraamatukogu). V ePravopisu je pri eksonimih ter prevedenih zemljepisnih in stvarnih imenih dodan podatek o izvornem imenu.

Novosti glede na SP 2001 se pojavljajo predvsem pri uslovarjanju in oblikoslovnem opisu imen, ki so prvič kodificirana in se v slovenščini pojavljajo redko. V SP 2001 estonska lastna imena niso bila vključena, izjema so trije eksonimi za ime države (Estonija, Estonska, Estonsko) in krajevno ime Tartu.

Uslovarjanje estonskih imen prinaša podatke o:

• prevzemanju glasov, ki jih slovenščina ne pozna, npr. estonščina fonemsko ločuje tri stopnje kolikosti samoglasnikov – kratke, dolge in zelo dolge. Zelo dolgi samoglasniki so označeni s podvojenim zapisom črk, pri prevzemanju v slovenščino pa zelo dolgih samoglasnikov v izgovoru ne upoštevamo, npr. Saaremaa [sárema], Suursoo [súrso], Jaan Toomik [ján tómik];
• oblikoslovnem umeščanju imen, npr.
  • pri uvrščanju v sklanjatve upoštevamo končaj imena, saj estonščina nima slovničnega spola (besede, ki se končajo na -a in ne označujejo moške osebe, v slovenščini uvrščamo v 1. žensko sklanjatev, npr. Narva ž, rod. Narve);
  • samostalniki, ki se v estonščini končujejo na dolgi samoglasnik, zapisan s podvojeno črko (npr. Soomaa, Suursoo), so v slovenščini navadno moškega spola; pregibamo jih s podaljšavo z j (Suursoo, rod. Suursooja).

Novost glede na SP 2001 so nekatere ponazoritve posebnih skladenjskih položajev, na katere je opozorjeno s pojasnilom, npr. Elva |kraj v Estoniji| kot prilastek Rodila se je v estonskem mestu Elva.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 1085.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Estonščina (O prevzemanju iz posameznih jezikov).

Nabor slovarskih iztočnic:

Aivar
Aun
Čudsko jezero ← Peipsi
Elva¹
Enno
Estonija
Estonska nacionalna knjižnica
Hiiumaa
Jaan
Jõgeva
Jõhvi
Kaljulaid¹
Kaljulaid²
Kalle
Kärdla
Kehra
Keila
Koidula
Kostabi
Kross
Kunda²
Kuressaare
Lennart
Lepik
Liiv
Lipp
Luik
Maardu
Mäe
Männik
Mesikäpp
Mõisaküla
Most prijateljstva
Mutt¹
Müürsepp
Narodni park Lahemaa
Narodni park Soomaa
Narva¹
Narva²
Narva³
Niit
Nõmme
Õim
Öpik
Otepää
Õun
Pääbo
Pärnu
Pärt
Patarei
Pskovsko jezero
Püssi
Rakvere
Räpina
Raud
Rõuge
Rüütel
Saaremaa
Sillamäe
Sööt
Suursoo
Talin
Tartu
Tõniste
Toomik
Toompea¹
Toompea²
Türi
Ülemiste
Uukkivi
Uuspõld
Valdur
Valga¹
Välko
Villu
Vormsi
Võru