Dostopnost
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Problemski sklop obsega 197 občnoimenskih enakozvočnic z lastnimi imeni, ki so obravnavana v posameznih problemskih sklopih, npr.:
(1) enakozvočnice z osebnimi imeni in priimki (bert, bobnar, matija; apgar, bolivar, watt, gauss, arafat, gadafi);
(2) enakozvočnice z imeni vladarjev, plemiških in vladarskih rodbin (atila, burbon, burbonka, oldenburžan);
(3) enakozvočnice s prebivalskimi imeni (astrahanka; burgundec; afganistanec, brazilke, japonke; paštunka, dolenjka, zemljanka);
(4) enakozvočnice z domišljijskimi imeni (kalimero, rožle);
(5) enakozvočnice z zemljepisnimi imeni voda, nebesnih teles, pokrajin, krajev (amazonka, rubikon; sonce, luna; astrahan; charolais, suffolk, ulster);
(6) enakozvočnice z religijskimi in mitološkimi imeni (himera, judež, metuzalem);
(7) enakozvočnice s pripadniki in pripadnicami verskih, vojaških, nazorskih skupin, redov (binkoštnica, celestin, mormon, tigrovka);
(8) enakozvočnice s stvarnimi imeni, tj. imeni podjetij, revij … (delo, elan, eta, finance, kompas).
V rastočem slovarju bo v nadaljevanju zajetih več imen z občnoimenskimi enakozvočnicami, iz katerih bodo tvorjeni svojilni pridevniki in vključeni v ustrezen problemski sklop.
Nabor je glede na SP 2001 prenovljen oz. aktualiziran (afganistanec, matija). Upoštevane so gradivno podprte oblikoslovne razlike glede na lastno ime: samostalnik dioskur je redigiran kot samostalnik, ki se uresničuje v vseh številih, medtem ko je lastno ime Dioskurja redigirano kot zgolj dvojinsko; samostalnik brazilke je redigiran kot zgolj množinski, medtem ko je lastno ime Brazilka redigirano kot števni samostalnik.
Enakozvočnice so pogosto socialnozvrstno zaznamovane, a jih prepoznavamo kot zgolj manj formalne knjižne oblike: afganistanec – afganistanski hrt, burbonka – burbonska vrtnica, dalmatinec – dalmatinsko vino, kubanka – kubanska cigara … Od pogovornih in žargonskih se ločijo predvsem zaradi knjižnojezikovnih okoliščin in vrste besedil, v katerih se pojavljajo.
Nekatere enakozvočnice iz imen sčasoma podomačimo, ob tem pa se pogosto ob uveljavljenem podomačenem poimenovanju pogosto pojavlja tudi nepodomačena oblika. V slovarju sta uslovarjeni obe obliki, če se pogosteje uporablja nepodomačena oblika (limozin in limousin). Če pa je v rabi uveljavljeno podomačeno poimenovanje, ob katerem se nepodomačeno poimenovanje še vedno pojavlja, je uporabnik s pojasnilom »ustrezneje« in sklicem preusmerjen na ustrezni slovarski sestavek (carpaccio |jed| ustrezneje karpačo).
Opozorjeno je na položaje:
(1) ko samostalniške enakozvočnice iz tujih imen (suffolk) v rabi nastopajo kot pridevnik (suffolk ovce); v slovarju je nevtralna raba s pridevnikom uvedena s pojasnilom »ustrezneje« (ustrezneje suffolške ovce);
(2) ko se enakozvočnica pojavlja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom, npr. kot prilastek, v imenovalniku razstava goveda pasme charolais.
Drugi vir za nastanek enakozvočnic z lastnimi imeni je metaforični prenos, ko npr. z imenom homonimna občnoimenska beseda dobi generični pomen, in sicer pomen, ki vidno označuje osebo, npr.
Gesla vsebujejo vodilko »primerjaj« (= prim.), ki usmerja k enakozvočnemu lastnemu imenu.
Slovarski sestavek sklene besedotvorno gnezdo, ki vsebuje podatek o tvorbi svojilnega pridevnika (dioskur: dioskurjev).
V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.
Pravopisna pravila: § 135.
Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.
Fran 11.0, 24. novembra 2023.
abesinec
abesinka
aborigin in aboridžin
aboriginka in aboridžinka
abraham
afganistanec
afričan
albanka
aleksander
alzheimer
amazonka
amerikanec
amerikanka
amor
apgar
apolon
arafat
astrahan
atila
atlant
azijec
belgijec
benjamin
bert
binkoštnica
bobnar
bobnič
bolivar
bor
brazilke
burbon
burbonka
burgundec
burmanka
butalec
butalka
carrara tudi karara
cecilijanka
celestin
celzij
censor
cezij
charolais tudi šarole
coulomb in kulon
curie in kiri
čuk
dalmatinec
danica
danka
dekanka
delo
demokracija
devon
dizel
dolenjka
dominikanec
dominikanka
dunajčan
einstein tudi Einstein
ekvadorka
elan
eros
eta
evrazijec
fahrenheit
favna
flora
forma viva
francoz
frankinja
fulanka
gadafi
gauss in gaus
generalka
gigant
goličava
goljat
gorenje
gorenjka
graham
gvinejka
henry in henri
hepburn
hermafrodit
himera
holandec
hortenzija
islandec
japonec
japonka
joruba
joule in džul
judež
kalimero
kaluža
kamino in camino
karnij
karpačo – carpaccio
kazanova
kelvin
kiklop
kompas
koper
korejec
kosobrin
kras
kremelj
kubanka
kurent
kvirin
laško
lek
limozin in limousin
luna
mach in mah
majevka
mandrač
marsovec
marsovka
matija
maxwell
mecen tudi mecenat
mesec
metuzalem
mormon
narcis
nestor
newton in njuten
nezemljan
nezemljanka
neža
norik
novogvinejka
odiseja
ohm in om
oldenburžan
osončje
otava
parkinson
pascal in paskal
paštunka
pavliha
pekrčan
perzijec
perzijka
pomurka
posavec
posavka
prerok
prevc
primorka
prometej
rak
rimljanka
roman
rožle
rubikon
samarijan
samarijanka
samojed
samojedka
siamec
siamka
siemens in simens
siena
sievert in sivert
skušnjavec
sluga
sokol
sonce
sončnica
sovjet
suffolk
šavrinka
šerpa
šerpinja
šiptarka
šolar
štajerka
talin
tesla
tigrovka
tolminec
tolstojanka
turek
ulster
uskok
vandal
vandalka
vat in watt
viola
zemlja
zemljan
zemljanka
zidar
zvezda
Dostopnost
Dostopnost