Fran

Imena pokrajin

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 142 iztočnic. Gre za imena, ki so se v slovar uvrstila zaradi ponazoritve pravopisnih pravil (poglavje Velika in mala začetnica), povezav z drugimi entitetami (Švabsko – Švab |nadomestno ime za Nemca|), nekatere iztočnice so izbrane zaradi primerjav, npr. Slovenec (koroški Slovenec) – Beneški Slovenec, in utemeljitve podstave z veliko začetnico pisanih imen. V geslovnik so vključena imena slovenskih in tujih pokrajin (Dolenjska, Gorenjska, Štajerska; Alzacija, Camargue, Srednji vzhod ...).

Nova v slovarju glede na SP 2001 so nekatera imena pokrajin, ki do sedaj še niso bila uslovarjena. Med imena pokrajin so sprejeta imena, ki poimenujejo:

(1) ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost (Dunajski gozd, Notranjski kras);
(2) določeno ozemlje nasploh (Gorenjska, Podravje).

Pri nastajanju geslovnika so upoštevana imena glede na delitev zemljepisnih imen na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime jeziku, ki se uporablja na območju poimenovane zemljepisne danosti, eksonim pa je zemljepisno ime v jeziku, ki se na območju poimenovane zemljepisne danosti ne uporablja:

(1) endonimi (Arezzo, Brie, Marche, Ribatejo);
(2) eksonimi (Bretanja, Dolnja Lužica, Krakovski gozd, Normandija).

Zgradbeno so v geslovnik zajeti različni tipi imen pokrajin:

(1) enodelna imena; in sicer enobesedna (Provansa, Šavrini, Turena) in večbesedna (Doberdobski Kras, Dunajski gozd, Silicijeva dolina, Viktorijina dežela);
(2) dvojna imena, ki jih (po predlogu v Pravopisu 8.0) pišemo z nestičnim pomišljajem (Furlanija – Julijska krajina).

Geslovnik bo sistematično dopolnjen z imeni pokrajin.

Novosti:

Novost v slovarju glede na SP 2001 so ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je na položaje, ko se ime pokrajine nahaja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom, na kar je opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek«, npr. Alzacija kot prilastek vinogradniki iz francoske pokrajine Alzacije/Alzacija; Poitou kot prilastek, v imenovalniku kolesarjenje po francoski pokrajini Poitou.

Za nekatera imena pokrajin se je v preteklosti uveljavilo slovensko ime oz. eksonim: Bretanja, fr. Bretagne, breton. Breizh; Kujavija, pol. Kujawy. V slovarju je pri eksonimih dodan podatek o izvirnem imenu. Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske variante, ki niso ustrezne. Če je priporočena raba eksonima, ob tem pa se v rabi pojavlja endonim, je uporabnik o ustreznejši rabi obveščen s pojasnilom »ustrezneje« in sklicem na ustrezni slovarski sestavek (Marche |pokrajina v Italiji| ustrezneje Marke; Touraine |pokrajina v Franciji| ustrezneje Turena).

Razlaga »drugo ime za« opozarja, da je za pokrajino prisotnih in ustaljenih več imen (Beloveški gozd |drugo ime za Beloveško puščo|). Pojasnilo »nekdaj« je dodano ob imenu pokrajine, ki je obstajala v preteklosti (Videmska pokrajina nekdaj |pokrajina v Furlaniji – Julijski krajini|). Nekatera imena se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je v slovarju opozorjeno z razlago »skrajšano ime za« (Šavrini |skrajšano ime za Šavrinsko gričevje|); če je skrajšano ime nastalo s poenobesedenjem izhodiščnega imena (npr. Šavrini iz Šavrinsko gričevje), sta uslovarjeni obe imeni, pri enobesednem imenu (Šavrini) je uporabnik obveščen o skrajšanosti imena, ob tem ga vodilka »primerjaj« usmerja k izhodiščnemu imenu (Kapitol primerjaj Kapitolski grič).

V slovarju je podatek o besedotvornem izhodišču, iz katerega je izpeljano ime objekta (Koprska brda < Koper), z vodilko »primerjaj« je vzpostavljena povezava z uslovarjenimi iztočnicami, ki so sestavina lastnega imena (Koprska brda primerjaj koprski; Tržaški Kras primerjaj tržaški, Kras).

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena pokrajin v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami (v Frigiji, iz Frigije, v Frigijo).

Nekatera zemljepisna imena pokrajin ženskega spola na -ska/-ška (Gorenjska) imajo svojo vzporednico srednjega spola (Gorenjsko), vzporednice so med seboj povezane z vodilko »primerjaj«, npr. Gorenjska primerjaj Gorenjsko. Ta imena nimajo enotne sklanjatve. V rodilniku (Od kod?) se pojavljata obliki obeh spolov, zaradi mešanja oblik se uveljavlja tudi predlog z/s ob samostalniku ženskega spola. V slovarju je prikazana dvojnična možnost (Gorenjska, rod. z/iz Gorenjske; Gorenjsko, rod. z Gorenjskega variantno z/iz Gorenjske). V tožilniku (Kam?) in mestniku (Kje?) dajemo prednost srednjespolski obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »ustrezneje« (Gorenjska, tož. v Gorenjsko ustrezneje na Gorenjsko, mest. v Gorenjski ustrezneje na Gorenjskem).

Besedotvorno gnezdo pri imenih pokrajin drugega tipa prinaša pomemben podatek o tvorbi prebivalskega imena za oba spola, svojilnega pridevnika in pridevnika na -ski (Gorenjska: Gorenjec, Gorenjka, Gorenjčev, Gorenjkin, gorenjski; Gorenjsko: Gorenjec, Gorenjka, Gorenjčev, Gorenjkin, gorenjski).

V slovarju so nekatera normativna vprašanja obravnavana v posebnem razdelku, ki prinaša dodatno pojasnilo, povezano z iztočnično besedo. Pri francoski pokrajini Sungau je opozorjeno na izgovorno posebnost: Sungau [zúndgau̯] Izgovor imena je bil v preteklosti prevzet prek nemščine. Načela za prevzemanje neposredno iz francoščine bi narekovala izgovor [sungó], ki pa se ni uveljavil.

ePravopis med lastna zemljepisna imena uvršča slovensko zgodovinsko pokrajino Vojvodino Kranjsko, ki je bila v SP 2001 prikazana kot opisno poimenovanje, pri katerem začetnemu občnemu poimenovanju (vojvodina) sledi določilo v imenovalniku (Kranjska). Na novo so vključeni tudi nekateri eksonimi in alonimi. Tako sta npr. alonima Adelijina obala in Adelijina zemlja opisana kot »drugo ime za« in vsebujeta vodilko »primerjaj«, ki usmerja k eksonimu Adelijina dežela, ki je pogosteje uporabljeno oz. priporočljivejše poimenovanje.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 63.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Adelijina dežela
Adelijina obala
Adelijina zemlja
Akvitanija
Alzacija
Andaluzija
Anžu
Arakan
Arezzo
Béarn
Bela krajina
Beloveška pušča
Beloveški gozd
Beneška Slovenija
Bengalija
Berry
Bizeljsko gričevje
Bližnji vzhod
Bohinj
Bosna
Bray
Brda
Brescia
Bresse
Bretanja
Brie
Burbonija
Burgundija
Camargue
Cerkljanska – Cerkljansko
Chianti
Crau
Cuneo
Daljni vzhod
Dalmacija
Dežela
Divaški Kras
Doberdobski Kras
Dofineja
Dolenjska – Dolenjsko
Dolenjski kras
Dolnja Lužica
Donbas
Doneški bazen
Dravska banovina
Dravska dolina
Dunajski gozd
Frigija
Furlanija – Julijska Krajina
Gaskonja
Gorenjska – Gorenjsko
Goriška – Goriško
Goriška brda
Gornja Lužica
Gotenski boršt
Hercegovina
Holandija
Iberija
Jutrova dežela
Jutrovo
Kampanija
Karnija
Katinski gozd
Komenski Kras
Koprska brda
Koprsko gričevje
Koroška – Koroško
Kostel
Kostelsko
Košiški okraj
Krakovski gozd
Kranjska
Kras
Kujavija
Landes
Languedoc
Laško
Limousin
Lorena
Lužica
Macerata
Mačkov graben
Marche
Marke
Mazurija
Mediteran
Mirenska dolina
Moravska
Normandija
Notranjska – Notranjsko
Notranjski kras
Obsotelje
Pichincha
Pikardija
Podonavje
Podravje
Poitou
Pomurje
Posavje
Posotelje
Prekmurje
Primorska – Primorsko
Provansa
Ribatejo
Roussillon
Savoja
Senožeška brda
Senožeško podolje
Septimanija
Sežanski Kras
Silicijeva dolina
Spiš
Spodnja Lužica
Spodnja Panonija
Srednji vzhod
Sudeti
Svobodno tržaško ozemlje
Šampanja
Šavrini
Šavrinska brda
Štajerska – Štajersko
Švabsko
Tržaški Kras
Turena – Touraine
Turiec
Ulster
Viktorijina dežela
Vojvodina Kranjska
Zahodni breg
Zasavje
Zgornja Lužica
Žumberak
Žumberška gora