Fran

Pridevniki (iz imen voda)

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 43 slovarskih iztočnic in zajema pridevnike, tvorjene iz imen voda, z obrazili -ski/-ški (krški, murski; tihomorski, bajkalski) in –ov/–ev oz. –in (Nilov, Martuljkov, Savin).

Nabor pridevnikov ni končen. Prvotni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mala začetnica«. V prirastku za leto 2023 so bili dodani nekateri pridevniki iz imen voda, ki so vključena v pravopisni poglavji »Glasoslovni oris« in »Glasovno–črkovne premene«.

Novosti:

Novost v slovarju glede na SP 2001 je uslovarjenje pridevnikov z obrazili -ov/-ev in -in, saj se je doslej pridevniške oblike iz imen voda (oz. rek) vedno izpeljalo z vrstnim obrazilom -ski/-ški. Gre za normativni prelom s tradicijo, saj je prepoved, ki izvira še iz 19. stoletja (Cigale je odsvetoval rabo pridevniških tvorb s priponskim obrazilom -in iz neživih samostalnikov, prevzela sta jo Levec in Pleteršnik), trajala v priročnikih do danes, v rabi pa je bila presežena v nekaterih atlasih že prej (F. Orožen: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, 1902: Nilovo deltasto ustje). Od leta 2006 je bila v Velikem atlasu sveta že sprejeta oblika tipa Nilova delta, Donavina delta. (Z imeni Delta Nila se je bilo mogoče pridevniški obliki izogniti.)

Izkazalo se je, da je prvotna pridevniška oblika, tvorjena z obrazilom -ski/-ški, bolj dvoumna, saj se pridevnik lahko nanaša na različne zemljepisne entitete. Pridevnik krški je lahko izpeljan iz naslednjih imen: Krka |reka|, Krško |mesto|, Krk |otok|, medtem ko se pridevnik Krkin nanaša le na reko Krko.

Opažamo različno kolokabilnost obeh sopomenskih pridevnikov: s samostalniki breg, struga, pritok, delta se vežejo svojilni pridevniki, vsi drugi samostalniki, zlasti tisti, ki se nanašajo na vrsto (kolpski som, soška postrv), se pogosteje povezujejo s pridevnikom na -ski; med temi so tudi taki, ki so nastali že pred desetletji (savski most, kolpski kanjon, Soška dolina, soške brzice).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Slovar.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Amazonkin
amazonski
andamanski
atlantski
avonski
bajkalski
bielovodski
bistrski in bistrški
Donavin
donavski
doneški
Donov
Dravin
dravski
egejski
jadranski
Jordanov
jordanski tudi jordanijski
koloradski
Kolpin
kolpski
Krkin
krški
labradorski
Martuljkov
martuljški
Misisipijev
misisipijski in misisipski
Murin
murski
niagarski
Nilov
nilski
pacifiški
piranski
renski
Savin
Savinjin
savski
soški
sueški
tennesseejski
tihomorski
tihooceanski