Fran

Svojilni pridevniki (iz religijskih, mitoloških, domišljijskih imen)

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 122 iztočnic. Za samostojna gesla pri domišljijskih imenih so uslovarjeni tisti svojilni pridevniki, ki v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr.:

(1) preglas (Bambijev, Špicparkeljčev);
(2) palatalizacijsko premeno c > č (Sneguljčičin);
(3) neobstojni samoglasnik (Ostržkov);
(4) knjižno podaljšavo s t (Rožletov);
(5) oblike, kjer je v rabi pogosta pogovorna podaljšava s t (Dumbov).

Problemski sklop svojilnih pridevnikov iz mitoloških in religijskih imen je bil narejen na podlagi problemskega sklopa »Religijska in mitološka imena«. Kot samostojna gesla so uslovarjeni tisti svojilni pridevniki, ki:

(1) v besedotvornem postopku izkazujejo posebnosti, npr. preglas (Elijev) ali pogovorno podaljšavo osnove s t (Markov);
(2) nastopajo v stalnih besednih zvezah s prenesenim pomenom (Ahilova/ahilova peta, Andrejev/andrejev križ, jožefova brada).

Novosti:

Svojilni pridevniki iz domišljijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla, če tvorjenka odstopa od sistemske rešitve ali če je dovolj potrditev o rabi v gradivu.

Svojilni pridevniki iz mitoloških in religijskih imen so obravnavani kot samostojna gesla; tisti, ki nastopajo v stalnih besednih zvezah, ki jih identifikacijsko uvrščamo v skupino |duhovna last|, ali nastopajo v zvezah, ki označujejo dele telesa, bolezni, rastline, živali ipd., pa so obdelani v slovarskem sestavku kot posebne zveze.

Slovarski sestavek sklene podatek o izhodiščni obliki (Zvitorepčev < Zvitorepec).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Abdijev
Abrahamov
Adamov
Agejev
Ahilov
Alahov
Amorjev
Andrejev
Antejev
Ariadnin
Arturjev
Avgijev
Bambijev
Barabov
Bedančev
Božičkov
božji
Božji
Brahmov
Budov
Copataričin
Damoklejev
Davidov
Didonin
Dolgouščkov
Dumbov
Egejev
Elektrin
Elijev
Enejev
Eratin
Eridin
Evin
Evropin
Frančiškov
Ganešev
Gospodov
Hektorjev
Helijev
Heraklejev
Herin
Herkulov
Hlačkov
Hlapičev
Hudičev
Ikarjev tudi Ikarov
Izaijev
Jahvejev
Jakobov
Jakov
Janusov in Janov
Jehovov
Jeremijev
Jeričin
Jonov
Jožefov
Judežev
Jupitrov
Jurčkov
Kalimerov
Kalipsin
Kasandrin
Kastorjev
Kekčev
Kerberjev tudi Cerberjev
Kljukov
Kristusov
Krišnov
Kuzmov
Luciferjev
Lukov
Lupiničin
Malahijev
Marijin
Matejev
Mavglijev
Menelajev
Mihejev
Minotavrov
Mitrov
Morfejev
Najdihojčev
Navzikain
Nestorjev
Noetov
Odisejev
Ojdipov
Orfejev
Ostržkov
Palčičin
Pandorin
Parvatijin
Pelejev
Perzejev
Pokahontasin
Prokrustov
Prometejev
Pujev
Rajev
Ramov
Rožletov
Salomonov
Saturnov
Sizifov
Skušnjavčev
Sneguljčičin
Šivov
Špicparkeljčev
Talijin
Tantalov
Tejrezijev
Tespisov
Tezejev
Tolovajev
Trnuljčičin
Venerin
Vidov
Višnujev
Zaharijev
Zveličarjev
Zvitorepčev