Fran

Prebivalska imena (iz imen krajev)

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 41 iztočnic.

Pri vseh redakcijah krajevnih imen je v slovarju besedotvorno gnezdo, v katerem so podatki o prebivalskih imenih in pridevnikih iz njih ter pridevnikih na -ski/-ški.

Samostojne iztočnice so tista imena prebivalcev in prebivalk krajev, pri katerih smo opazili omahovanje pri zapisu, rabi obrazila … in so razmeroma pogosto rabljena:

(1) besedotvorne dvojnice (Atenec in Atenčan);
(2) imena, pri katerih prihaja do glasovnih premen (Parižan, Pražan, Rižan);
(3) imena, ki imajo variantne oblike (Vzhodni Berlinčan – Berlinčan; stari Rimljan – Rimljan).

V prirastku za leto 2023 so bila dodana prebivalska imena iz imen krajev, vključenih v pravopisni poglavji »Glasoslovni oris« in »Glasovno–črkovne premene«, in sicer gre za ponazoritve neobstojnih samoglasnikov v slovenskih imenih (Videm, rod. Vidma – Videmčan, Videmčanka) in tudi v prevzetih imenih, v katerih se pojavlja neobstojni a (npr. Tivat, rod. Tivta – Tivtčan, Tivtčanka; Zadar, rod. Zadra – Zadrčan, Zadrčanka).

Geslovnik se bo še dopolnjeval.

Novosti:

Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V SP 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice, kar pomeni, da niso bila prikazana v skladenjskem okolju niti niso bila posebej prikazana z vidika posebnih besednih zvez ali pomenov.

Nekatera prebivalska imena imajo besedotvorno dvojnico, ki se je pomensko osamosvojila, npr. Atenec: 1. prebivalec Aten (Na Mikonosu, najbolj mondenem grškem otoku, si vsak premožen Atenec/Atenčan želi imeti svojo hišo); 2. prebivalec starih Aten (Vse življenje svobodnih Atencev se je odvijalo v okviru patriarhalne družine).

Če je ime prebivalca mesta prekrivno z imenom pokrajine ali države, je v redakciji to ponazorjeno, npr. Rimljan: 1. prebivalec Rima (Znameniti kolosej Rimljani uporabljajo danes za džoging); 2. prebivalec starega Rima, predstavnik rimskega imperija (Avtor prvih zapisov o sfingi je Rimljan Plinij Starejši; kip Rimljana s togo; Pavlova pisma Rimljanom …).

V besednih zvezah z občnoimensko pridevniško sestavino se imena prebivalcev krajev lahko pomensko osamosvojijo ali zgolj poudarjajo oddaljenost od sodobnega pomena besede, npr. stari Rimljani = Rimljani do razpada rimskega imperija; stari Atenci = prebivalci antičnih Aten do začetka 5. stoletja.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu kraja), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (Rižanka izhodišče Riga).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 50, 51.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Anžujec
Atenec in Atenčan (stari Atenci)
Atenka in Atenčanka
Berlinčan
Berlinčanka
Bohinjka
Bruseljčan
Bruseljčanka
Butalec
Butalka
Celjan
Črnjan
Črnjanka
Dunajčan
Dunajčanka
Izolan tudi Izolčan
Izolanka tudi Izolčanka
Kočevar
Kočevarka
Novomeščan
Parižan
Parižanka
Pekrčan
Pekrčanka
Pražan
Pražanka
Rimljan (stari Rimljani)
Rimljanka (stare Rimljanke)
Rižan
Rižanka
Sarajevčan
Sarajevčanka
Tivtčan
Tivtčanka
Turjačan
Videmčan
Videmčanka
Vogon
Vogonka
Zadrčan
Zadrčanka