Fran

Nadomestna imena in poimenovanja

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 44 slovarskih iztočnic, ki zajemajo tako nadomestna (simbolna) imena kot nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev in za zemljepisne danosti. Gre za naslednje skupine imen:

(1) osebna imena za pripadnike ali skupine pripadnikov narodov (Janez, Fric, Hans);
(2) prebivalska imena za pripadnike ali skupine pripadnikov narodov (Amerikanec, Lah, Švab; Jenki, Šiptar);
(3) občna poimenovanja, ki so s konverzijo postala lastna imena (Dežela, Obala, Otok).

Pri nadomestnih občnih poimenovanjih so se oblikovale skupine, ki izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti narodu ali skupini prebivalcev in jih pišemo z malo začetnico: makaronar, polentar, žabar – makaronarka in makaronarica, polentarica, žabarka.

Geslovnik vključuje tudi frazeološka nadomestna poimenovanja za zemljepisna imena, in sicer naslednjih tipov:

(1) poimenovanje po najbolj značilni lastnosti primerjane zemljepisne danosti (črna celina, dežela tisočerih jezer);
(2) primerjava z že znanim krajem (male, severne, dolenjske Benetke; drugi Rim ...).

Novosti:

Pri uslovarjenju besednih enot je bilo ugotovljeno, da se imena, ki enoumno nadomeščajo prebivalska lastna imena, vedno pišejo z veliko začetnico. Med njimi obsežno skupino predstavljajo imena, ki so tvorjena neposredno iz imen za prebivalce (Slovencelj ‘Slovenec’) ali pa s pomenskim prenosom pogostih osebnih imen (Janez ‘Slovenec’; Hans ‘Nemec, nemško govoreči’; Jenki ‘Američan’), s prenosom imen prebivalcev pokrajin (Švab ‘Nemec’; Lah ‘Italijan’) ali prevzemom izvirnih imen (Šiptar ‘Albanec’).

Z malo začetnico pišemo sopomenska nadomestna poimenovanja za skupine prebivalcev, ki v podstavi nimajo imenske motivacije in pogosto izvirajo iz stereotipno pripisane lastnosti (makaronar, polentar ‘Italijan’; jodlar ‘Avstrijec’; žabar ‘Ljubljančan’, ‘Francoz’; lala ‘Vojvodinec’ < ‘tulipan’) ali z njimi slabšalno ali negativno označujemo vedenje, vrednote, kulturne navade, način življenja, ki so drugačni od pričakovanega (čefur ‘priseljenec iz republik nekdanje Jugoslavije’). Skoraj vse naštete iztočnice (z izjemo iztočnice lala) so opremljene s pojasnilom »slabšalno«.

Med njimi je tudi nekaj izrazov in njihovih dvojnic, ki jih v SP 2001 in SSKJ ni, npr. Fritz, Hans, čušinja, jodlarka in jodlarica, makaronarka in makaronarica. Novost glede na SP 2001 je tudi razlikovanje med nadomestnimi (simbolnimi) imeni in nadomestnimi poimenovanji ter oblikovanje posebne problemske skupine za lažjo obravanavo v pravopisnih pravilih.

Slovar v okviru skupine nadomestnih zemljepisnih občnih poimenovanj, ki se pišejo z malo začetnico, predstavlja iztočnice, ki so sestavine opisnih sopomenskih občnih nadomestil zemljepisnih imen, ter frazeološka nadomestna poimenovanja naselbinskih (krajevnih) in nenaselbinskih (nekrajevnih) imen (cesarsko mesto ‘Dunaj’). Lastnoimenske sestavine v njih ohranjajo veliko začetnico, npr. drugi Rim ‘Carigrad’, tretji Rim ‘Moskva’, severne Benetke ‘Stockholm’, ‘Sankt Peterburg’ in ‘Amsterdam’. V okviru nadomestnih (simbolnih) nenaselbinskih (krajevnih) imen slovar predstavlja nekaj redkih besed, ki jih pišemo z veliko začetnico, če jih uporabljamo enoumno namesto lastnih imen (Otok za Veliko Britanijo).

Slovnično motivirana normativna novost s področja besedotvorja je zajeta v predlogu prenovljenih pravopisnih pravil, in sicer uveljavljanje možnosti nepreglašenih oblik pri imenih, ki se končajo na končni govorjeni [c], pri katerih novi pravopisni slovar uvaja možnost pisanja dvojnic v manj formalnih knjižnojezikovnih okoliščinah, npr.:

• Fric, or. s Fricem Pod vplivom pogovornega pregibanja se pri sklanjanju v manj formalnih knjižnojezikovnih položajih opušča preglas, npr. s Fricom;
• Fric sv. prid. Fričev in Fricev Pod vplivom pogovornega pregibanja se pri tvorbi pridevnika v manj formalnih knjižnojezikovnih položajih opušča preglas, npr. Fricov.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 82, 83, 112, 173.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Amerikanec
Amerikanka
badoglianec tudi badoljevec tudi badoglievec
celina (črna celina, nova celina, peta celina, stara celina, zelena celina)
čefur
čefurka
čuš
čušinja
dežela (dežela faraonov, dežela galskih petelinov, dežela na sončni strani Alp, dežela orlov, dežela sambe, dežela tam spodaj, dežela tisočerih jezer, dežela tulipanov, dežela vzhajajočega sonca)
dolina (dolina šentflorjanska, silicijeva dolina)
Fric
Fritz
gringo
Hans
Janez (kranjski Janez)
Jenki
Jenkijevka tudi Jenkijka
jodlar
jodlarica
jodlarka
koliščar
koliščarka
Lah
Lahinja
Lala/lala
makaronar
makaronarka in makaronarica
močvirnica
močvirnik
mostiščar
mostiščarka
Obala
Otok
polentar
Sveta dežela
ščav
ščava
Šiptar
Šiptarka
Švab (banatski Švab, donavski/podonavski Švab, satumarejski Švab)
Švabica
Švabinja
žabar
žabarka