Fran

Glasbeni izrazi

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 27 iztočnic, ki jih je mogoče razdeliti v tri skupine:

(1) poimenovanja glasbenih zvrsti (blues tudi bluz, bossa nova, hiphop in hip hop, jazz in džez);
(2) poimenovanja glasbenih/izvajalnih načinov (a cappella – akapela, allegro, mezzoforte);
(3) druga glasbena terminološka poimenovanja (pikardijska terca).

V slovarju so tudi glasbeni simboli, ki so navadno uporabljeni na notah za označevanje izvajalnih načinov (f, pp, sf …). Ti niso vključeni v pravopisno kategorijo »Glasbeni izrazi«, obravnavani so kot simboli.

Geslovnik bo dopolnjen tudi s slovenskimi ustreznicami izrazov: glasno – forte; gibko, poskočno …

Novosti:

Slovarska predstavitev glasbenih izrazov, ki so večinoma prevzete besede, kaže na dva tipa prevzemanja:

• sodobnejše glasbene žanre prevzemamo navadno tako, da v rabi soobstajata podomačena in nepodomačena dvojnica (rejv in rave, blues tudi bluz), pri nekaterih pa tudi že samo podomačena (šanson); jezik prevzemanja je navadno angleščina, tudi francoščina;
• glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze in ki so v zadnjih desetletjih začeli iz strokovnega jezika prodirati v splošni občevalni jezik, se navadno ohranjajo v pisno nepodomačeni obliki, saj so v tej že ustaljeni (andante, allegro ...); prevzemalni jezik je italijanščina.

Pisno podomačene in nepodomačene besede so v slovarju predstavljene v različnih dvojničnih razmerjih, ki so rezultat gradivske analize, npr. pank in punk, hiphop in hip hop, rap in rep, rejv tudi rave, blues tudi bluz. Med njimi je tudi nekaj izrazov (in njihovih dvojnic), ki jih v aktualnih slovarjih knjižnega jezika (SP 2001 in SSKJ) ni mogoče najti, npr. rap in rep, emo.

V ponazarjalnem gradivu so izrazi prikazani v skladenjski rabi, pri čemer je pri vseh iz prve skupine opaženo pogosto pojavljanje v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik. Kot variantne možnosti so ob zvezah emo skupina in zgodovina slovenske pank/punk glasbe tako navedene emovska skupina in pankovska/punkovska glasba. V pridevniški rabi se pojavljajo tudi nekateri glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze, npr. a cappella, allegro, adagio. Zveze:

a capella zasedba

akapela poslastica

allegro stavek

blues kitarist

bossa nova stil

emo skupina

fortissimo dinamika

heavy metal skupina

hiphop glasba

jazz/džez glasbenik

metal skupina

mezzoforte dinamika

pank/punk glasba

pop glasba, pop skupina

ragtime ritem

rap/rep nastop

rejv zabava

soul pevka, soul glasba

staccato ritem

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 82, 83.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Prevzete besede in besedne zveze.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

a cappella
adagio
akapela
allegro
blues tudi bluz
bossa nova
capriccio
crescendo
emo
fortissimo
heavy metal
hiphop in hip hop
intermezzo
jazz in džez
metal
mezzoforte
opera buffa
pank in punk
pianissimo
pikardijski (pikardijska terca)
pop
ragtime
rap in rep
rejv tudi rave
soul
staccato tudi stakato
šanson