Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Lastna imena v frazemih

Geslovnik:

Problemski sklop zajema slovarske sestavke s frazeološkimi enotami, katerih del je osebno, prebivalsko ali zemljepisno lastno ime.

Novosti:

Lastna imena v frazemih do sedaj v pravopisnih pravilih niso bila predstavljena kot problemski sklop, čeprav je v rabi mogoče razbrati zadrege tako pri izbiri začetnice kot pri podomačitvi imen, ki nastopajo v teh enotah. V redakcijah je opozorjeno na potencialne pomenske prenose, npr. Rubikon |reka v Italiji| tudi z malo začetnico prestopiti Rubikon/rubikon |storiti odločilno dejanje|.

Problematičnost rabe lastnih imen v frazeoloških enotah je najbolj očitna pri rabi male in velike začetnice. Novosti prikaza v ePravopisu sta izpostavljenost tovrstnih zvez v slovarskem sestavku (Francoz: delati se Francoza |kazati ignoranco, sprenevedanje ob izraženem ali storjenem|) in ponazoritev rabe v besedilu (Delajo se Francoze in ignorirajo nepodporo zaposlenih) ob nevtralni rabi (Roman opisuje življenje mladega Francoza) ter pri tovrstnih pomenskih prenosih tudi pomenska razlaga.

Kadar so imena bitij sestavine frazeoloških enot, načeloma ohranjajo veliko začetnico, npr. Goljat: boj Davida in Goljata, boj Davida proti Goljatu |spopad dveh neenakovrednih nasprotnikov|. Izlastnoimenske pridevnike v frazeoloških besednih zvezah zaradi pomenskega prenosa pišemo z veliko ali malo začetnico (Ahilov: Ahilova/ahilova peta |šibka točka|; Evin: Evin/evin kostum |golota|, Sizifov: Sizifovo/sizifovo delo |delo brez učinka|). Velika in mala začetnica sta mogoči tudi pri nekaterih lastnoimenskih sestavinah frazemov, npr. pri zemljepisnih imenih, kjer dobi ime v frazemu drug pomen, npr. Rubikon: prestopiti Rubikon/rubikon |storiti odločilno dejanje|.

Sklic na SP 2001:

Slovar. Pravopisna pravila: § 115, 159.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Nabor slovarskih iztočnic:

Abraham (srečati Abrahama/abrahama)
Adamov (Adamovo/adamovo jabolko, Adamov/adamov kostum, Adamov/adamov sin, Adamovo/adamovo rebro)
Ahilov (Ahilova/ahilova kita/tetiva, Ahilova/ahilova peta)
Amerika1 (odkriti Ameriko)
Amerika2 (stric iz Amerike)
Apolon (lep kot Apolon)
Avgijev (Avgijev/avgijev hlev)
Bosna (in mirna Bosna)
Canossa (iti v Canosso/Kanoso, pot v Canosso/Kanoso)
Danska (Nekaj gnilega je v deželi Danski)
David1 (boj Davida in Goljata, boj Davida proti Goljatu)
Elija (iti kot Elija)
Evin (Evin/evin kostum, Evina/evina hči, Evine/evine hčere)
Francoz (delati se Francoza)
Goljat (boj Davida in Goljata, boj Davida proti Goljatu)
Gospod (zaspati v Gospodu)
Karibda (med Scilo in Karibdo)
Luna2 (Luna/luna trka koga, kot bi kdo z Lune/lune padel, pasti z Lune/lune, biti za Luno/luno)
Mars2 (kot bi kdo padel z Marsa, pasti z Marsa)
Marsovec (gledati koga, kaj kot Marsovca/marsovca)
Matija (Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi)
Matilda (Matilda/matilda pobere koga)
Metuzalem (star kot Metuzalem)
Mohikanec (poslednji/zadnji Mohikanec/mohikanec)
Mohikanka (poslednja/zadnja Mohikanka/mohikanka)
Noe (delati kot Noe barko)
Pavel (sprememba iz Savla v Pavla)
Peca (star kot Peca)
Pilat (od Poncija do Pilata, umiti si roke kot Pilat)
Proustov (Proustova/proustova magdalenica)
Rim (drugi Rim, stari Rim, tretji Rim, oditi v Rim, Vse poti vodijo v Rim)
Rubikon (prestopiti Rubikon/rubikon)
Rus (biti koga, česa kot Rusov/rusov)
Sahara (potrebovati kot Sahara vodo koga, kaj)
Sava2 (nositi vodo v Savo)
Scila (med Scilo in Karibdo)
Sizifov (Sizifovo/sizifovo delo)
Tomaž (nejeverni Tomaž/tomaž)
Trst (po vrsti, kot so hiše v Trsti)
Turek2 (kaditi kot Turek)
Zemlja (dan Zemlje, star kot Zemlja/zemlja, okrogel kot Zemlja, raj na Zemlji)