Fran

Kratice

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 86 kratic. Gre za 8 skupin z izbranimi, na prenovljena pravopisna pravila in zglede v njih nanašajočimi se kraticami, in sicer:

(1) politične stranke (DEMOS, DeSUS, SLS);
(2) vojaške in obveščevalne ter paravojaške organizacije (ETA, KFOR, SS, UDBA);
(3) izobraževalne ustanove (FF, FDV);
(4) državne, evropske in svetovne institucije in organizacije (AJPES, ARSO, EU, UNICEF);
(5) podjetja (BBC, BMW, NLB);
(6) kratice z občnoimensko podstavo (GSM, SMS, EMŠO, AIDS);
(7) kratice, ki so se pojavile v obdobju epidemije koronavirusne bolezni (COVID-19, PCR, PCT, mRNA, MERS, SARS);
(8) druge kratice (ChatGPT, BRT, SS, SSKJ).

Seznam temelji na geslovniku, pripravljenem za slovarsko obravnavo kratic, in je bil oblikovan s pomočjo korpusa Gigafida 2.0, slovarjev, enciklopedij, leksikonov; pogostnost rabe je bila preverjena po korpusu Gigafida 2.0.

Novosti:

V ePravopisu je podrobneje glede na prejšnje priročnike in v skladu s korpusno izkazano rabo kratica uslovarjena tudi v več spolih (SLS m, ž), v ponazarjalnih zgledih pa je pripadnost kategoriji spola ponazorjena z zgledom, npr. koalicija z DeSUS-om nasproti predsednik ljubljanske DeSUS.

Obravnavne kratice so črkovalne (OZN, SMC, ZDA) ali nečrkovalne, pri čemer se nekaterim nečrkovalnim kraticam pri pregibanju spremeni osnova (zlasti tistim, ki se končajo na samoglasnik, npr. UDBA UDBE, NATO NATA, IRA IRE), drugim pa ne (pregibanje z vezajem, npr. NUK NUK-a, PIL PIL-a, TIGR TIGR-a).

V slovarskem sestavku je pri kraticah vedno prikazana identifikacijska razvezava, npr. NATO |Severnoatlantska zveza|; če je kratica nastala v tujem jeziku, je to nakazano (angl. North Atlantic Treaty Organization). Če je iz kratice nastalo stvarno ime, je uporabnik nanj napoten z vodilko »primerjaj« (= prim.): ETA prim. Eta. Stvarna imena, nastala iz kratic, so obravnavana pri izkratičnih imenih in poimenovanjih.

Zaradi posebne skladenjske stave kratic in iz njih nastalih stvarnih imen je v razlagalno-ponazarjalnem delu slovarskega sestavka v ePravopisu izrecno izpostavljena pozicija desnega imenovalniškega prilastka (KFOR kot prilastek, v imenovalniku pripadniki mirovnih sil KFOR). Pri občnoimenskih kraticah je obravnavana tudi t. i. pridevniška raba, kjer kratica nastopa v levem prilastku in se sklanja z neglasovnimi končnicami (montaža PVC oken; spletna trgovina z MP3 glasbo). Posebnost so kratice, ki so že same po sebi pridevniki, kar je razvidno tudi iz razvezave – te se brez dodatnih pojasnil pojavljajo v tipično pridevniški poziciji levo od jedra (UV |ultravijoličen|; AV |avdiovizualen|; TV |televizijski|).

Kratice izkazujejo visoko stopnjo dvojničnosti, tako na ravni zapisa in izgovora kot pregibanja. Vse kratice imajo navedeni vsaj dve naglasni dvojnici, in sicer z naglasoma na prvem in zadnjem zlogu in (neenakovredno) le na zadnjem zlogu (HTML [hə̀təmələ̀] tudi [hətəmələ̀]). Pri tistih kraticah, pri katerih je v rabi prisoten (tudi) citatni izgovor, je ta naveden v slovarskem sestavku kot izgovorna dvojnica, in sicer za slovenskim/podomačenim izgovorom (GSM prva oblika [géesèm] tudi [gẹesèm] tudi citatni izgovor kratice [džíesèm] tudi [džiesèm]; PC [pécé] tudi [pẹcé] in [pə̀cə̀] tudi [pəcə̀] tudi citatni izgovor kratice [písí] tudi [pisí]).

Nekatere občnoimenske kratice izkazujejo pogost zapis z malimi črkami, ki je naveden kot neenakovredna pisna dvojnica (MP3 tudi mp3; SMS tudi sms).

Obravnavane kratice se lahko pregibajo z glasovnimi ali neglasovnimi končnicami, pri čemer je pregibanje z neglasovnimi končnicami navedeno kot neenakovredna oblikoslovna dvojnica (SSKJ SSKJ-ja tudi SSKJ SSKJ). Oblikoslovne dvojnice v stranskih sklonih so pogoste zlasti tam, kjer je že prisoten dvojnični izgovor (GSM GSM-a tudi GSM GSM tudi GSM GSM-ja).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Slovar.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Krajšave.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

ABS
AIDS
AJPES m
AJPES ž
APZ
ARS
ARSO m
ARSO ž
AV
BBC m
BBC ž
BDP
BiH m
BiH ž
BMW
BT – BRT
ChatGPT
CIA
COVID-19
DDV
DEMOS
DeSUS m
DeSUS ž
DJ
DNA m
DNA ž
DNK m
DNK prid.
DNK ž
DOPPS m
DOPPS ž
DUTB m
DUTB ž
DVD
EKG m
EKG prid.
EMŠO
ETA
EU m
EU ž
FBI
FDV m
FDV ž
FF m
FF ž
FIFA
FM tudi fm
GSM tudi gsm
HTML tudi html
IMF
IRA
KFOR
KUD m
KUD s
LDS ž
LDS m
MERS
MNZ m (‘Ministrstvo za notranje zadeve’)
MNZ s (‘Ministrstvo za notranje zadeve’)
MNZ ž (‘medobčinska nogometna zveza’)
MP3 tudi mp3
mRNA
MRSA
NASA
NATO
NK
NLB m
NLB ž
NUK m (NUK 2)
NUK ž
NVO m
NVO ž
OZN m
OZN ž
PC
PCR (metoda PCR, test PCR)
PCT (pogoj PCT)
PDF tudi pdf
PIL
PVC
RAI m
RAI ž
RTV m tudi rtv m
RTV ž tudi rtv ž
SARS
SAZU m
SAZU ž
SD ž
SD m
SDS m (‘Slavistično društvo Slovenije’)
SDS ž (‘Slovenska demokratska stranka’)
SDS m (‘Slovenska demokratska stranka’)
SLS ž
SLS m
SMC ž
SMC m
SMS tudi sms
SNG m
SNG s
SS ž (‘Slovenska slovnica’)
SS m (‘nacistična vojaška organizacija’)
SSKJ (SSKJ2)
STA m
STA ž
SVL (SVL I)
ŠOS m
ŠOS ž
TEŠ m (TEŠ 6)
TEŠ ž
TIGR
TV m tudi tv m
TV prid. tudi tv prid.
TV ž tudi tv ž
UDBA
UEFA
UNESCO
UNICEF
UV
WHO m
WHO ž
ZDA
ZIL-1
ZMed
ZRC SAZU