Fran

Nekrajevna imena

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 264 slovarskih iztočnic in zajema nekrajevna imena. Problemski sklop ni dokončen in bo še razširjen z različnimi skupinami nekrajevnih imen. Trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mala začetnica«. Večinoma so uslovarjena večbesedna nekrajevna imena, ki so lahko za uporabnike težavnejša zaradi zapisa neprve sestavine imena.

V problemskem sklopu so npr. imena dolin, kotlin, kraških pojavov, ledenikov, mestnih delov, naravnih pokrajin, planin, planot, prelazov, reliefnih oblik, poti, mejnih prehodov, odvisnih ozemelj, ulic itd.

Pri nastajanju geslovnika so upoštevana imena glede na delitev zemljepisnih imen na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime v jeziku, ki se uporablja na območju poimenovane zemljepisne danosti, eksonim pa je zemljepisno ime v jeziku, ki se na območju poimenovane zemljepisne danosti ne uporablja:

(1) endonimi (Běchovice, Greenwich, Kronplatz, Manhattan);
(2) eksonimi (Kapitolski trg, Oregonska pot, Velika arteška kotlina, Yellowstonski narodni park).

Zgradbeno so v geslovnik zajeti različni tipi imen nekrajevnih imen:

(1) enodelna imena; in sicer enobesedna (Križanke, Vilenica, Žale) in večbesedna (Doberdobski Kras, Dunajski gozd, Silicijeva dolina, Viktorijina dežela);
(2) večdelna imena, in sicer podredna (Ljubljana Bežigrad) in priredna (Češko-moravska planota, Tržaško-komenska planota).

Novosti:

V ePravopisu je glede na SP 2001 uvedena nova terminologija, ki je pomensko ustreznejša in razumljivejša sodobnemu uporabniku jezika. Termin krajevna imena nadomešča izraz naselbinska imena, ob tem je namesto termina nenaselbinska imena uveden termin nekrajevna imena.

Novost so tudi ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je na položaje, ko se nekrajevno ime pojavlja v položaju desnega prilastka v imenovalniku: kot prilastek, v imenovalniku pohod na planino Zajamniki. Nekatera imena se v prilastkovni poziciji ne pojavljajo le v imenovalniku, je pa imenovalniška uresničitev najbolj tipična, na kar je opozorjeno s pojasnilom: kot prilastek, navadno v imenovalniku Planinski dom stoji v zgornjem koncu alpske doline Kamniška bistrica. Imenom, ki se pojavljajo v prilastkovni poziciji v imenovalniku ali neimenovalškem sklonu enako pogosto, je dodano zgolj opozorilo »kot prilastek« (kot prilastek pašniki planine Krstenica/Krstenice). Pri nekaterih skupinah nekrajevnih imen je najbolj tipična rodilniška uresničitev prilastka (npr. pri imenih dolin), kar je prikazano z zgledom (npr. Belska kočna |dolina| Nad dolino Belske kočne v Avstriji se dviga gora Pekel).

Prikazani so tudi morebitni pomenski prenosi, ko je ime uporabljeno v metonimičnem prenosu. Metonimični prenos je lahko nakazan tudi z rabo malo začetnice. V slovarju je na pomenski prenos opozorjeno s pojasnilom »v prenesenem pomenu«, ob tem je dodano pojasnilo »navadno z malo začetnico«, če pri pomenskem prenosu prihaja do rabe male začetnice, npr. Bermudski trikotnik (1) |območje v Atlantskem oceanu med Bermudi, Portorikom in Florido| V Bermudskem trikotniku skrivnostno izginjajo ladje in letala, (2) v prenesenem pomenu |kraj, kjer skrivnostno izginjajo predmeti, ljudje| izginotje planincev v bohinjskem bermudskem/Bermudskem trikotniku, (3) |skrivnostno izginjanje sploh| Prenova informativnega programa je končala v bermudskem/Bermudskem trikotniku. Tako tudi Kremelj v prenesem pomenu |vlada Ruske federacije|. V prenesenem pomenu je pogosta raba male začetnice nekrajevnega imena, na kar je opozorjeno s pojasnilom »navadno z malo začetnico« (v prenesenem pomenu, navadno z malo začetnico bermudski trikotnik / Bermudski trikotnik).

Nekatera imena v problemskem sklopu imajo enakozvočna imena z imeni krajev. V slovarskem sestavku je o enakozvočnih imenih uporabnik obveščen z vodilko »primerjaj« (= prim.), npr. Babno polje prim. Babno Polje; Kamniška bistrica prim. Kamniška Bistrica. Pravopisno pravilo namreč določa, da neprve sestavine v zemljepisnih krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Babno Polje, Kamniška Bistrica), v nekrajevnih imenih (med katera spadajo tudi imena kraških pojavov, dolin, rek ipd.) pa z malo začetnico (Babno polje, Kamniška bistrica).

Nekatera nekrajevna imena se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« in zgledom (Notranjski regijski park skrajšano Notranjski park). Nekatera skrajšana imena zapisujemo drugače kot neskrajšano ime, saj se ob osamosvojitvi neprve sestavine večbesednega imena osamosvojeni sestavini spremeni zapis začetnica (Kočevski rog > Rog). V slovarju sta obe imeni, pri enobesednem imenu (Rog) je uporabnik obveščen, da je to skrajšano ime (skrajšano ime za Kočevski rog), ob tem ga vodilka »primerjaj« usmerja k izhodiščnemu imenu (Rog prim. Kočevski rog). Pojasnilo »nekdaj« je dodano ob nekrajevnem imenu, ki danes ne opravlja več poimenovalne vloge, saj poimenovano ne obstaja več (Babno Polje nekdaj |mejni prehod|). Razlaga »drugo ime za« opozarja, da je prisotnih in ustaljenih več imen za isto zemljepisno danost (Dantejeva jama |drugo ime za Zadlaško jamo|).

Za nekatera nekrajevna imena se je v preteklosti uveljavilo slovensko ime oz. eksonim: Barentsova globel (angl. Barents Depth); Osojščica (nem. Gerlitzen). Pri nekrajevnih imenih, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Apalaška pot, angl. Appalachian Trail), saj predvidevamo, da bo za nepodomačena zemljepisna imena uporabnik poslovenjeno varianto iskal tudi prek izvirne. Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske variante, ki niso ustrezne. Če je priporočena raba eksonima, ob tem pa se v rabi pojavlja endonim, je uporabnik o ustreznejši rabi obveščen s pojasnilom »ustrezneje« in sklicem na ustrezni slovarski sestavek (Rt dobre nade ustrezneje Rt dobrega upanja). V slovarju so nekatera normativna vprašanja obravnavana v posebnem razdelku, ki prinaša dodatno pojasnilo, povezano z iztočnično besedo. Pri imenu trga Carpacciov trg je npr. opozorjeno na ustaljenost zapisa v zemljepisnem imenu: V imenu Carpacciov trg se je ustalila nepreglašena oblika. Pri pridevnikih, izpeljanih iz imen z govorjenimi izglasji čo, šo, žo, džo in jo, se v zapisu pojavlja tako preglašena kot nepreglašena oblika Carpacciev/Carpacciov.

V slovarju je podatek o besedotvornem izhodišču, iz katerega je izpeljano nekrajevno ime (Blejski vintgar < Bled), z vodilko »primerjaj« je vzpostavljena povezava z uslovarjenimi iztočnicami, ki so sestavina lastnega imena (Postojnska jama prim. postojnski; Triglavski narodni park prim. triglavski).

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski, kjer je ta v rabi izkazan (Snežnik: snežniški).

V slovarskem sestavku imajo nekrajevna imena prikazano predložno rabo, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri nekrajevnem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na; iz/z/s), ob njem pa ustrezne sklonske oblike (v Blejskem vintgarju, iz Blejskega vintgarja, v Blejski vintgar). Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v predložni rabi prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju (na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči). Uslovarjena oblika je tudi prikaz predlaganega pravopisnega pravila, ki pravi, da se ob samostojni rabi prva nepredložna sestavina piše z veliko začetnico. Pri imenih poti je z zgledom opozorjeno na pogosto rabo predloga po v mestniku (romanje po Jakobovi poti).

Novost glede na SP 2001 je tudi pri poimenovanju nižin oz. nižavij. Tako je v SP 2001 npr. vključena samo Panonska nižina, v ePravopis pa je vključeno tudi Panonsko nižavje, pri čemer iztočnica Panonska nižina vsebuje vodilko »primerjaj«, ki usmerja k Panonskemu nižavju. Slednje kot eksonim navaja tudi Slovar slovenskih eksonimov, pri čemer je Panonska nižina alonim oz. drugo ime za isto zemljepisno danost.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 69–76.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Adamičeva ulica
Ajdovska deklica
Ajdovski gradec
Ålandsko otočje – Åland
Ålandski otoki – Åland
Aljaževa pot
Amazonsko nižavje
Ameriški Deviški otoki
Ančnikovo gradišče
Antonijev rov
Apalaška pot
Apijeva cesta
Arafurska celinska polica
Arboretum Volčji Potok
Argentinski park
Arhovo gradišče
Babno polje
Babno Polje
Baltski kolodvor
Barentsova globel
Baška grapa
Bavarski dvor
Běchovice
Beli kamen
Belska kočna
Beneška laguna
Bermudski trikotnik
Bežigrad
Bistriški jarek
Blejski vintgar
Bodoveljska grapa
Britanski Deviški otoki
Brooklyn
Campi Flegrei
Carpacciov trg
Celjska kotlina
Celovška cesta
Celovška kotlina
Centralni park
Cerkniško polje
Cesta v Mestni log
Chodow
Čeljuskinov rt
Češko-moravska planota
Čopova ulica
Črnelsko brezno
Črni graben
Črni kal
Črnogorsko primorje
Črnuče
Ďáblice
Dantejeva jama
Dečkovo naselje
Demänovska ledena jama
Divaška jama
Divje babe
Doberdobska planota
Dobšinska ledena jama
Dolgi most
Dolina kraljev
Drameljska planinska pot
Draveljska gmajna
Dravsko polje
Elizejske poljane
Flegrejska polja
Fregrejske poljane
Freycinet
Galapaški hrbet
Gašperjev kostanj
Glavni trg
Greenwich
Grossglockner
Horn
Hornbeinov ozebnik
Hradčani
Hudičev boršt
Idrijska ulica
Irijska globel
Jakobova pot
Jakopičev drevored
Jalovčev ozebnik
Jelšane
Jezerski vrh
Jordanski tektonski jarek
Jurčičeva pot
Južni obronki Trnovskega gozda
Kamniška bistrica
Kaninski podi
Kapitolski grič
Kapitolski trg
Karpatski bazen
Kastelec
Kazimierz
Keltska celinska polica
Kettejev drevored
Kočevski rog
Kolodvorska ulica
Koloradska planota
Kongresni trg
Kope
Koprsko primorje
Korensko sedlo
Korošica
Koroška cesta
Kostelska grajska pešpot
Košaški dol
Kozjanski park
Krajinski park Sečoveljske soline
Krakovo
Kremelj
Kriška planina
Kriški podi
Križanke
Krnski nariv
Kronplatz
Krstenica
Krška jama
Kuzbas
Kuzneški bazen
Ledenik pod Skuto
Lent
Letališče Edvarda Rusjana Maribor
Levstikova pot
Libeň
Libijska puščava
Ljubljana Bežigrad
Ljubljana Črnuče
Ljubljanska kotlina
Logarska dolina
Madisonova avenija
Maine
Makekova kočna
Mala ledena jama
Mala peščena puščava
Manhattan
Marianski jarek in Marijanski jarek
Marijino brezno
Markov trg
Markovec
Marmolada
Matkov kot
Medji dol
Medvedji dol
Menina planina
Mestni trg
Miklošičev park
Mišja peč
Mokrine
Moravska vrata
Moskovski kremelj
Mozirski gaj
Mučko polje
Munihov kuk
Murge
Na Pečeh
Narodni park Beloveška pušča
Narodni park Lahemaa
Narodni park Soomaa
Nevejski preval
Notranjski regijski park
Nove Fužine
Nowa Huta
Nubijska puščava
Oregonska pot
Ormoške lagune
Osojščica
Padsko nižavje – Padska nižina
Panonsko nižavje – Panonska nižina – Panonija – Panonski bazen
Pavličevo sedlo
Peta avenija
Petelinji rt
Pivška kotlina
Postojnska jama
Postojnska vrata
Postojnski jamski sistem
Predjamski jamski sistem
Prešernov gaj
Ptujska cesta
Rakov Škocjan
Rakovško-Unško polje
Rdeči trg
Rilkejeva pešpot
Robanov kot
Rog
Rogaška vinska pot
Rombonski podi
Roška pešpot
Rožna dolina
Rt dobrega upanja – Rt dobre nade
Sahara
Savinjska dolina
Savudrijski rt
Sečoveljske soline
Slovenska cesta
Slovenska smer
Slovenska ulica
Slovensko primorje
Sneberje
Snežnik
Soriška planina
Soška pešpot
Spodnja Šiška
Srednjeatlantski hrbet
Sromeljska pešpot
Staré Město
Stari trg
Stari Zamość
Strunjanske soline
Sundska celinska polica
Svetilnik
Šalek
Šaleška dolina
Šiška
Škocjanske jame
Tezenska dobrava
Trajanova vrata
Trg svetega Marka
Triglavski narodni park
Trnovski gozd
Trubarjeva ulica
Tržaško-komenska planota
Udin boršt
Unška koliševka
Urbanova pot
Velenjska kotlina
Velika arabska puščava
Velika arteška kotlina
Velika ledena jama v Paradani – Velika ledenica v Paradani
Velika planina
Velika Viktorijina puščava
Veliki Bilmski erg
Veliki Klek
Veliki koralni greben
Veliki vzhodni erg
Vič
Videmska pokrajina
Vilenica
Vinohrady
Vipavska dolina
Viška sončava
Vižmarje
Vorančeva pot
Yellowstonski narodni park
Zadlaška jama
Zahodnoavstralska planota
Zajamniki
Zajčja dobrava
Zbiljski gaj
Zelena jama
Zeleni gaj
Zgornja Kolpska dolina
Żoliborz
Žabniška krnica
Žagarjev graben
Žale
Žižkov