Fran

Imena vzpetin in gorovij

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 260 eno- in večbesednih iztočnic, ki označujejo vzpetine in gorovja.

Z geslovnikom smo skušali odgovoriti na vprašanja o pisanju začetnice pri naslednjih tipih zemljepisnih imen:

(1) enodelna imena, in sicer enobesedna (Jalovec, Lotse, Vogezi) in večbesedna (Mala Grmada, Mount Everest, Nizke Tatre, Triglavska severna stena), tudi predložna (Na Pečeh, Nad Šitom glava);
(2) dvodelna imena (Bohinjsko-Tolminski greben, Kamniško-Savinjske Alpe, Ljutomersko-Ormoške gorice);
(3) imena s številskim dodatkom (Gašerbrum I, K2).

Pri nastajanju geslovnika so upoštevana imena glede na delitev zemljepisnih imen na endonime in eksonime. Endonim je zemljepisno ime v jeziku, ki se uporablja na območju poimenovane zemljepisne danosti, eksonim pa je zemljepisno ime v jeziku, ki se na območju poimenovane zemljepisne danosti ne uporablja:

(1) endonimi (Broad Peak, Eiger, Mont Ventoux);
(2) eksonimi (Kamniti lovec, Kangčendzenga, Kilimandžaro, Špik nad Nosom).

V geslovnik so zajeta tudi novejša imena, ki jih standardizira Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, npr. Bohinjsko-tolminski greben, Bohinjsko-Tolminsko gorovje.

Geslovnik bo še dopolnjen z imeni vzpetin in gorovij, ki se pojavljajo v prilogi »Neprve sestavine zemljepisnih imen« v poglavju Velika in mala začetnica.

Novosti:

Novost so imena vzpetin in gorovij, ki prej niso bila vključena v jezikovne priročnike.

Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, ki lahko vpliva na nepregibnost ali ničto pregibnost imen v vlogi prilastka, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek, v imenovalniku« (Na Pečeh kot prilastek, v imenovalniku Na planini Na Pečeh so se nekoč ukvarjali s planšarstvom). Opozorjeno je na položaje, ko se ime pojavlja v položaju desnega imenovalnega prilastka, ki je lahko tudi ujemalen z jedrom (odprava na 6962 metrov visoko goro Aconcagua/Aconcaguo).

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena vzpetin in gorovij v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?) – na Mount Everestu, rodilniku (Od kod?) – z Mount Everesta in tožilniku (Kam?) – na Mount Everest. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. Glede na SP 2001 je skladno z ustaljenostjo v rabi pri nekaterih iztočnicah spremenjena oz. dopolnjena predložna raba, npr. Himalaja: v Himalaji tudi na Himalaji (SP 2001 le na Himalaji); Hindukuš: v Hindukušu in na Hindukušu (SP 2001 le na Hindukušu). Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v tem razdelku prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju (na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči).

Nekatera imena vzpetin in gorovij se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« in z zgledom (Polhograjska Grmada skrajšano Grmada; Veliko Kladivo skrajšano Kladivo). Nekatera skrajšana imena so nastala s poenobesedenjem izhodiščnega imena (npr. Julijci iz Julijske Alpe). V slovarju sta obe imeni, pri enobesednem imenu (Julijci) je uporabnik obveščen, da je to skrajšano ime (|skrajšano ime za Julijske Alpe|), ob tem ga vodilka »primerjaj« usmerja k izhodiščnemu imenu (Julijci primerjaj Julijske Alpe).

V slovarskih sestavkih je pri nekaterih imenih prikazana tudi raba imena v prenesenem pomenu. Uporabnik je o preneseni rabi obveščen s pojasnilom »v prenesenem pomenu«, razlago in zgledom (Denali v prenesenem pomenu |stena Denalija| Opravila sta zahteven vzpon v Denaliju).

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski/-ški (Alpe: alpski; Daulagiri: daulagirijski; Krn: krnski; Prisank: prisanški). Glede na SP 2001 je novost prikazovanje svojilnega pridevnika na –ov/–ev in –in iz imen vzpetin in gorovij, saj so v rabi poleg pridevnikov na -ski/-ški pri nekaterih imenih izkazani tudi svojilni pridevniki, ki jih pišemo z veliko začetnico (Anapurna: anapurnski, Anapurnin; Skuta: skutski, Skutin).

Za nekatera imena vzpetin in gorovij se je v preteklosti uveljavilo slovensko ime oz. eksonim: Bernske Alpe, nem. Berner Alpen, fr. Alpes Bernoises; Tri Cine, it. Tre Cime. V slovarju je pri eksonimih dodan podatek o izvirnem imenu. Raba nekaterih eksonimov ni obvezna in v rabi neustaljena. Če se v rabi pojavljata tako eksonim kot tudi endonim, sta uslovarjeni obe imeni, med njima pa je v slovarju vzpostavljena povezava z vodilko »primerjaj«, npr. Veliki Klek primerjaj Grossglockner.

Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske variante, ki niso ustrezne. V ePravopisu je priporočena oblika imena prikazana s pojasnilom »ustrezneje« in sklicem na slovarski sestavek, v katerem je uslovarjeno ustreznejše ime, npr. Mangrt ustrezneje Mangart. Ustreznejša oblika imena je lahko prikazana tudi znotraj slovarskega sestavka ob pojasnilu »ustrezneje« in zapisu ustreznejše oblike za zgledom, npr. Prisojnik: ajdovska deklica v skali Prisojnika ustrezneje Prisanka; Polhograjski dolomiti: Za območje Polhograjskih dolomitov je značilna razpršena poselitev ustrezneje Polhograjskega hribovja.

Za nekatere zemljepisne danosti je v rabi prisotnih in ustaljenih več imen, na kar opozarja razlaga »drugo ime za« (Križ |drugo ime za Koroško Rinko|). Na staro ime za zemljepisno danost je opozorjeno v razlagi, npr. Mount McKinley |staro ime za Denali|; Jermanova vrata |staro ime za Kamniško sedlo|.

Nekatera imena v problemskem sklopu so enakozvočna z imeni krajev. V slovarskem sestavku je o enakozvočnih imenih uporabnik obveščen z vodilko »primerjaj«, npr. Bukov vrh primerjaj Bukov Vrh. Pravopisno pravilo namreč določa, da neprve sestavine v zemljepisnih imenih v krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih (med katera spadajo tudi imena vzpetin in gorovij) pa z malo začetnico (Bukov vrh). Pri poimenovanju vzpetin so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (Grmada, Kladivo, Oltar, Stog), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Rokav, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi po tem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada; Veliko Kladivo, Malo Kladivo; Mali Oltar, Veliki Oltar; Spodnji Rokav, Srednji Rokav; Jezerska Kočna, Kokrska Kočna; Jezerski Stog; Poliški Špik.

Glede na SP 2001 je posodobljen podatek o izgovoru: namesto Mont Blanc [mónt blánk] zdaj Mont Blanc [món blán] tudi [mónt blánk].

V slovarju je podatek o besedotvornem izhodišču, iz katerega je izpeljano ime vzpetine (Škofjeloško hribovje < Škofja Loka), z vodilko »primerjaj« je vzpostavljena povezava z uslovarjenimi iztočnicami, ki so sestavina lastnega imena (Bernsko višavje primerjaj bernski; Bohinjsko-Tolminsko gorovje primerjaj bohinjski, tolminski).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 65.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Aconcagua
Ajdovski gradec
Alpe
Altemaver
Ama Dablam
Anapurna
Apalači
Apenini
Arakan
Ardeni
Babji zob
Banatsko hribovje
Begunjska Vrtača
Beli Karpati
Beneškoslovensko hribovje
Bernske Alpe
Bernsko višavje
Biljenski griči
Bohinjsko-Tolminski greben
Bohinjsko-Tolminsko gorovje
Brinjski hrib
Broad Peak
Bukov vrh
Celovška špica
Cerkljansko hribovje
Cerro Torre
Chianti
Čo Oju
Čreta
Črna prst
Črni vrh
Daulagiri
Debela peč
Denali
Dinarsko gorovje
Dofinejske Alpe
Dolgi hrbet
Dolkova špica
Dolomiti
Dovška Baba
Dovški križ
Eiger
El Capitan
Elbrus
Frankovska Jura
Frdamane police
Fudži
Furlanski Dolomiti
Gašerbrum I
Gerlahovka
Govško brdo
Gozdni Karpati
Grintovec
Grmada
Grossglockner
Hercinsko gorstvo
Himalaja
Hindukuš
Ibersko gorovje
Idrijsko-Cerkljansko hribovje
Jalovec
Janževski vrh
Jermanova vrata
Jezerska Kočna
Jezerski Stog
Jezerski vrh
Julijci
Julijske Alpe
K2
Kalški greben
Kamniški Dedec
Kamniško sedlo
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniti lovec
Kangčendzenga
Kapitol
Kapitolski grič
Karakorum
Karmel
Karnijske Alpe
Karpati
Kavkaško gorovje
Kavkaz
Kilimandžaro
Kočna
Kokrska Kočna
Kokrško sedlo in Kokrsko sedlo
Konjski špik
Kordiljere
Koroška Rinka
Košuta
Košutnikov turn
Kranjska Rinka
Krim
Kriváň
Križ
Krkonoši
Krn
Krnsko pogorje
Kronplatz
Krsteniški Stog
Kuk
Kukova špica
Kvirinalski grič
Ledeniški preval
Lendavske gorice
Lepo brdo
Lienški Dolomiti
Ljubeljska Baba
Ljutomersko-Ormoške gorice
Lomniški ščit
Loško pogorje
Lotse
Lublinsko višavje
Lučka Baba
Lučki Dedec
Lužiško hribovje
Mala Fatra
Mala Grmada
Mala Kopa
Mala Martuljška Ponca
Mali grad
Mali Kanin
Mali Oltar
Mali Rog
Mali Snežnik
Malo Kladivo
Malo Špičje
Manaslu
Mangart – Mangrt
Mangartsko sedlo
Markovec
Marmolada
Matkova kopa
Matterhorn (bovški Matterhorn)
Medena pečina
Meljski hrib
Moherske pečine
Mont Blanc
Mont Ventoux
Montecassino tudi Monte Cassino
Mount Everest
Mount McKinley
Mount Vinson
Mrzla gora
Munihov kuk
Na Pečeh
Nad Šitom glava
Nanga Parbat
Nizke Tatre
Olimp
Orehovška brda
Orlove glave
Osojščica
Ostri vrh
Pasja ravan
Pasje peči
Peca
Pekrska gorca
Petelinji greben
Pichincha
Pindsko gorstvo
Pireneji
Plazjanski vršac
Pogorelec
Polhograjska Grmada
Polhograjski dolomiti
Polhograjsko hribovje
Prisank
Prisojnik
Radgonsko-Kapelske gorice
Ratitovec
Roraima
Rožnik
Rž
Savojske Alpe
Serdiški breg
Sinji vrh
Skalno gorovje
Skuta
Slemenova špica
Slovaško rudogorje
Slovenske gorice
Snežnik
Sotinski breg
Spodnja Vrbanova špica
Spodnji Rokav
Srednji Rokav
Storžič
Stromboli
Sudeti
Svetokriške gore
Šavrinsko gričevje
Šišenski hrib
Šitna glava
Škofjeloško hribovje
Škrlatica
Šmarjetna glava
Šmarna gora
Špik
Špik Hude police
Špik nad Nosom
Špik nad Policami – Montaž – Poliški Špik
Štajerska Rinka
Štruca
Tatre
Tempeljski grič
Tolminski kuk
Toompea
Tosc
Tošč
Toško čelo
Trbiška Krniška špica
Trdinov vrh
Tri Cine
Triglav
Triglavska severna stena
Triglavsko pogorje
Trška gora
Trupejevo poldne
Tunjiško gričevje
Ural
Uršlja gora
Variskično gorstvo
Velika Baba
Velika Fatra
Velika Kopa
Velika Martuljška Ponca
Velika Plešivica
Veliki Klek
Veliki Oltar
Veliki Rog
Veliki Snežnik
Veliko Kladivo
Veliko razvodno gorovje
Veliko Špičje
Visoke Tatre
Visoki Kanin
Visoki Rokav
Viš
Vodnikov razglednik
Vodnikov vršac
Vogel
Vogezi
Vražji kamen
Vrenski zob
Vršac
Vrtača
Vzhodne Alpe
Vzhodne Julijske Alpe
Vzhodnoavstralske Kordiljere
Zahodne Alpe
Zahodne Julijske Alpe
Zahodni Karpati
Zeleniške špice
Žalski hrib
Žička gora