Zemljepisna imena: nekrajevna imena (kopenske in podvodne reliefne oblike)

Geslovnik:

Problemski sklop zajema imena za različne kopenske in podvodne reliefne oblike, npr. hribe, planote, prelaze, gorovja, doline, kotline, grape, ravnine, kraške pojave, podvodne jarke in celinske police.

Nabor vključuje:

slovenska imena za domače zemljepisne danosti (Baška grapa) in za tiste, ki niso na slovenskem etničnem ozemlju (Koloradska planota);
prevzeta imena (Broad Peak, Eiger).

Zgradbeno so vključena imena:

enodelna, in sicer enobesedna (Jalovec, Lotse, Vogezi) in večbesedna (Demänovska ledena jama, Triglavska severna stena), tudi predložna (Na Pečeh, Nad Šitom glava);
priredno povezana večdelna (Bohinjsko-Tolminski greben, Češko-moravska planota);
imajo številski dodatek (Gašerbrum I, K2).

V geslovnik so zajeta tudi novejša standardizirana imena, npr. Bohinjsko-Tolminski greben, Bohinjsko-Tolminsko gorovje.

Novosti:

Novost so nekatera imena reliefnih oblik (zlasti vzpetin in gorovij), ki prej niso bila vključena v jezikovne priročnike.

Nekatera imena se v rabi pojavljajo v skrajšani obliki, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« in z zgledom (Polhograjska Grmada skrajšano Grmada; Veliko Kladivo skrajšano Kladivo). Nekatera skrajšana imena so nastala s poenobesedenjem izhodiščnega imena (npr. Julijci iz Julijske Alpe). V slovarju sta obe imeni, pri enobesednem imenu (Julijci) je uporabnik obveščen, da je to skrajšano ime (|skrajšano ime za Julijske Alpe|), ob tem ga vodilka »primerjaj« usmerja k izhodiščnemu imenu (Julijci primerjaj Julijske Alpe). Nekatera skrajšana imena zapisujemo drugače kot neskrajšana, saj se ob osamosvojitvi neprve sestavine večbesednega imena osamosvojeni sestavini spremeni zapis začetnice (Kočevski rog – Rog). V slovarju sta obe imeni, pri enobesednem imenu (Rog) je uporabnik obveščen o tem, da je to skrajšano ime (skrajšano ime za Kočevski rog), ob tem ga vodilka »primerjaj« usmerja k izhodiščnemu imenu (Rog primerjaj Kočevski rog).

Za nekatera imena se je v preteklosti uveljavilo slovensko ime oz. eksonim; ob njih je dodan podatek o izvirnem imenu (Bernske Alpe nemško Berner Alpen, francosko Alpes Bernoises; Tri Cine italijansko Tre Cime; Flegrejska polja italijansko Campi Flegrei), saj predvidevamo, da bo uporabnik poslovenjeno različico iskal tudi prek izvirne. Obveznost rabe eksonimov je različna: pri neobveznih eksonimih je med eksonimom in endonimom v slovarju vzpostavljena povezava z vodilko »primerjaj«, npr. Veliki Klek primerjaj Großglockner.

Predstavljene so tudi v rabi prisotne imenske različice, ki niso ustrezne. V ePravopisu je priporočena oblika imena prikazana s kazalko »ustrezneje« in sklicem na slovarski sestavek, v katerem je uslovarjeno ustreznejše ime, npr. Mangrt ustrezneje Mangart. Ustreznejša oblika imena je lahko prikazana tudi znotraj slovarskega sestavka ob pojasnilu »ustrezneje« in zapisu ustreznejše oblike za zgledom, npr. Prisojnik |drugo ime za Prisank| ajdovska deklica v skali Prisojnika ustrezneje Prisanka.

Nekatera imena v problemskem sklopu so enakozvočna z imeni krajev. V slovarskem sestavku je o enakozvočnih imenih uporabnik obveščen z vodilko »primerjaj«, npr. Bukov vrh primerjaj Bukov Vrh. Pravopisno pravilo namreč določa, da neprve sestavine v zemljepisnih krajevnih imenih pišemo z veliko začetnico (Bukov Vrh), v nekrajevnih imenih (med katera spadajo tudi imena vzpetin in gorovij) pa z malo začetnico (Bukov vrh). Pri poimenovanju vzpetin so bila pogosto uporabljena občna poimenovanja (npr. Grmada), nekatera so prekrivna tudi z geografskimi izrazi (Kočna, Špik). Veliko začetnico so ohranila tudi po tem, ko je ime gore dobilo še pridevniško razlikovalno sestavino: Polhograjska Grmada, Veliko Kladivo, Malo Kladivo, Mali Oltar, Veliki Oltar, Jezerska Kočna, Kokrska Kočna, Poliški Špik.

Glede na SP 2001 je posodobljen podatek o izgovoru: npr. gora Mont Blanc ima poleg izgovora [mónt blánk] zdaj uslovarjeno tudi francoščini bližjo izreko [món blán] kot prednostno možnost.

Novost v slovarju glede na SP 2001 je prikaz predložnih zvez in skladenjskih položajev ob občnoimenskem jedru besedne zveze, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »kot prilastek« (Na Pečeh kot prilastek Na planini Na Pečeh so se nekoč ukvarjali s planšarstvom; Zajamniki kot prilastek pohod na planino Zajamniki). Ponazorjeno je tudi morebitno ujemanje z jedrom (odprava na 6962 metrov visoko goro Aconcagua/Aconcaguo; Planinski dom stoji v zgornjem koncu alpske doline Kamniška bistrica; pašniki planine Krstenica/Krstenice). V slovarskih sestavkih je pri nekaterih imenih prikazana raba imena v prenesenem pomenu. Uporabnik je o preneseni rabi obveščen s pojasnilom »v prenesenem pomenu«, razlago in zgledom (Denali v prenesenem pomenu |stena Denalija| Opravila sta zahteven vzpon v Denaliju).

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku z obrazilom -ski/-ški (Hrušica: hrušiški). Glede na SP 2001 je novost prikazovanje svojilnega pridevnika z obrazilom -ov/-ev ali -in iz imen vzpetin, ki se pojavljajo v rabi poleg pridevnikov z obrazilom -ski/-ški. Pišemo jih z veliko začetnico (Anapurna: anapurnski, Anapurnin; Skuta: skutski, Skutin).

Kot druga zemljepisna imena imajo tudi imena reliefnih oblik v geslu pojasnjeno predložno rabo, ki je lahko za uporabnika težavna, in sicer v mestniku (Kje?) – na Mount Everestu, rodilniku (Od kod?) – z Mount Everesta in tožilniku (Kam?) – na Mount Everest. Pri vsakem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na, iz/z/s) s pravilnimi sklonskimi oblikami. Glede na SP 2001 je skladno z ustaljenostjo pri nekaterih iztočnicah spremenjena oz. dopolnjena predložna raba, npr. Himalaja: v Himalaji tudi na Himalaji (SP 2001 le na Himalaji); Hindukuš: v Hindukušu in na Hindukušu (SP 2001 le na Hindukušu). Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v tem razdelku prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju (na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči).

V slovar je vključen podatek o izhodišču, iz katerega je ime izpeljano (Škofjeloško hribovje izhodišče Škofja Loka, Predjamski jamski sistem izhodišče Predjama), z vodilko »primerjaj« pa je vzpostavljena povezava z uslovarjenimi iztočnicami, ki so sestavina lastnega imena (Bernsko višavje primerjaj bernski, višavje; Bohinjsko-Tolminsko gorovje primerjaj bohinjski, tolminski, gorovje).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 65.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Nabor slovarskih iztočnic:

Aconcagua
Ajdovska deklica
Ajdovski gradec¹
Aleutski jarek
Alpe
Altemaver
Ama Dablam
Anapurna
Apalači
Apenini
Arafurska celinska polica
Arakan²
Ardeni
Babji zob
Babno polje
Banatsko hribovje
Barentsova globel
Baška grapa
Begunjska Vrtača
Beli kamen
Beli Karpati
Belska kočna
Beneškoslovensko hribovje
Bernske Alpe
Bernsko višavje
Biljenski griči
Bistriški jarek
Blejski vintgar
Bodoveljska grapa
Bohinjsko-Tolminski greben
Bohinjsko-Tolminsko gorovje
Brinjski hrib
Broad Peak
Bukov vrh
Campi Flegrei
Celjska kotlina
Celovška kotlina
Celovška špica
Cerkljansko hribovje
Cerkniško polje
Cerro Torre
Češko-moravska planota
Čo Oju
Čreta³
Črna prst
Črnelsko brezno
Črni graben
Črni kal
Črni vrh
Dantejeva jama
Daulagiri
Debela peč
Demänovska ledena jama
Denali
Dinarsko gorovje
Divaška jama
Doberdobska planota
Dobšinska ledena jama
Dofinejske Alpe
Dolgi hrbet
Dolina kraljev
Dolina Loare
Dolkova špica
Dolomiti
Dovška Baba
Dovški križ
Dravsko polje
Eiger
Elbrus
El Capitan
Flegrejska polja
Flegrejske poljane
Frankovska Jura
Frdamane police
Fudži¹
Furlanski Dolomiti
Galapaški hrbet
Gašerbrum I
Gerlahovka
Govško brdo
Gozdni Karpati
Grintovec
Grmada
Großglockner
Hailuoto
Hercinsko gorstvo
Himalaja
Hindukuš
Hornbeinov ozebnik
Hrušica³
Hudičev boršt
Ibersko gorovje
Idrijsko-Cerkljansko hribovje
Irijska globel
Jalovčev ozebnik
Jalovec
Janževski vrh
Jermanova vrata
Jezerska Kočna
Jezerski Stog
Jezerski vrh
Jordanski tektonski jarek
Julijci
Julijske Alpe
K2¹
K2²
Kalški greben
Kamniška bistrica
Kamniški Dedec
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško sedlo
Kamniti lovec
Kangčendzenga
Kaninski podi
Kapitol¹
Kapitolski grič¹
Karakorum
Karmel
Karnijske Alpe
Karpati
Kavkaško gorovje
Kavkaz
Keltska celinska polica
Kilimandžaro
Kočevski rog
Kočna²
Kokrska Kočna
Kokrsko sedlo
Koloradska planota
Konjski špik
Kordiljere
Korensko sedlo
Korošica²
Koroška Rinka
Kostel²
Košuta
Košutnikov turn
Kranjska Rinka
Krim¹
Kriška planina
Kriški podi
Kriváň³
Križ
Krkonoši
Krn²
Krnski nariv
Krnsko pogorje
Kronplatz¹
Krstenica
Krsteniški Stog
Krška jama
Kuk
Kukova špica
Kvirinal¹
Kvirinalski grič
Ledeniški preval
Lendavske gorice
Lepo brdo
Libijska puščava
Lienški Dolomiti
Ljubeljska Baba
Ljubljanska kotlina
Ljutomersko-Ormoške gorice
Logarska dolina
Lomniški ščit
Loško pogorje
Lotse
Lublinsko višavje
Lučka Baba
Lučki Dedec
Lužiško hribovje
Makekova kočna
Malá Fatra
Mala Grmada
Mala Kopa
Mala ledena jama
Mala Martuljška Ponca
Mala peščena puščava
Mali grad¹
Mali Kanin
Mali Oltar
Mali Rog
Mali Snežnik
Malo Kladivo
Malo Špičje
Manaslu
Mangart ← Mangrt
Mangartsko sedlo
Marianski jarek in Marijanski jarek
Marijino brezno
Markovec¹
Marmolada
Matkova kopa
Matkov kot
Matterhorn
Medena pečina
Medji dol
Medvedji dol
Meljski hrib
Menina planina
Mišja peč
Moherske pečine
Mokrine¹
Montaž ← Poliški Špik
Mont Blanc
Montecassino¹ tudi Monte Cassino
Moravska vrata
Mount Everest
Mount McKinley
Mount Vinson
Mrzla gora
Mučko polje
Munihov kuk¹
Murge
Nanga Parbat
Nizke Tatre
Nubijska puščava
Olimp
Orehovška brda
Orlove glave
Osojščica
Ostri vrh
Ötztal
Ötztalske Alpe
Padska nižina
Padsko nižavje
Pasja ravan
Pasje peči
Pavličevo sedlo
Peca
Pekrska gorca
Petelinji greben
Pichincha¹
Pindsko gorstvo
Pireneji
Pivška kotlina
Plazjanski vršac
Pogorelec³
Polhograjska Grmada
Polhograjski dolomiti
Polhograjsko hribovje
Postojnska jama
Postojnska vrata
Postojnski jamski sistem
Predjamski jamski sistem
Prisank
Prisojnik
Radgonske gorice¹
Radgonsko-Kapelske gorice
Rakov Škocjan²
Rakovško-Unško polje
Ratitovec
Robanov kot
Rog¹
Rombonski podi
Roraima¹
Rožnik
Rž
Sahara
Savinjska dolina
Savojske Alpe
Serdiški breg
Sinji vrh
Skalno gorovje
Skuta
Slemenova špica
Slovaško rudogorje
Slovenske gorice
Snežnik
Soriška planina
Sotinski breg
Spodnja Vrbanova špica
Spodnji Rokav
Srednjeatlantski hrbet
Srednji Rokav
Storžič
Stromboli²
Sudeti¹
Sundska celinska polica
Svetokriške gore
Šaleška dolina
Šavrinsko gričevje
Šišenski hrib
Šitna glava
Škocjanske jame
Škofjeloško hribovje
Škrlatica
Šmarjetna glava
Šmarna gora
Špik
Špik Hude police
Špik nad Nosom
Špik nad Policami ← Poliški Špik
Štajerska Rinka
Štruca
Tatre²
Tempeljski grič
Tolminski kuk
Toompea¹
Tosc
Tošč
Toško čelo
Trajanova vrata
Trbiška Krniška špica
Trdinov vrh
Tri Cine
Triglav²
Triglavska severna stena
Triglavsko pogorje
Trnovski gozd
Trška gora
Trupejevo poldne
Tržaško-komenska planota
Tunjiško gričevje
Udin boršt
Unška koliševka
Ural
Uršlja gora
Variskično gorstvo
Velenjska kotlina
Velika arabska puščava
Velika arteška kotlina
Velika Baba
Velika Fatra
Velika Kopa
Velika ledena jama v Paradani
Velika ledenica v Paradani
Velika Martuljška Ponca
Velika planina
Velika Plešivica
Velika Viktorijina puščava
Veliki Bilmski erg
Veliki Klek
Veliki koralni greben
Veliki Oltar
Veliki Rog
Veliki Snežnik
Veliki vzhodni erg
Veliko Kladivo
Veliko razvodno gorovje
Veliko Špičje
Vilenica¹
Vipavska dolina
Visoke Tatre
Visoki Kanin
Visoki Rokav
Viš
Vodnikov razglednik
Vodnikov vršac
Vogel²
Vogezi
Vražji kamen
Vrenski zob
Vršac
Vrtača
Vzhodne Alpe
Vzhodne Julijske Alpe
Vzhodnoavstralske Kordiljere
Zadlaška jama
Zahodne Alpe
Zahodne Julijske Alpe
Zahodni Karpati
Zahodnoavstralska planota
Zajamniki
Zajčja dobrava
Zeleniške špice
Zgornja Kolpska dolina
Žabniška krnica
Žagarjev graben
Žalski hrib
Žička gora

Fran

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa